| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Organizacija železniškega prometa v času izvajanja vzdrževalnih del
Luka Šošo, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo opisuje in prikazuje organizacijo železniškega prometa v času izvajanja različnih vzdrževalnih del na progi. Opredeljena in predstavljena so dela na progi, ki se uvrščajo med vzdrževalna dela, ter način vodenja prometa vlakov in ukrepi za zagotovitev varnega odvijanja prometa med izvajanjem vzdrževalnih del. Predstavljena in analizirana sta pojma zmogljivost železniške proge in njena izkoriščenost ter parametri, ki vplivajo nanju, prav tako pa je opisano vrednotenje in analiziranje zmogljivosti železniških prog ter organizacija železniškega prometa s pomočjo različnih metod in orodij. V raziskovalnem delu naloge smo na podlagi realnega primera s programsko opremo RailSys simulirali delovanje železniškega prometa na odseku Zidani Most – Celje, pred in med časom izvajanja vzdrževalnih del na postaji Rimske Toplice. Za obe omenjeni stanji smo na podlagi opravljenih simulacij izvedli pregled učinkovitosti železniških storitev. Z izdelano nalogo smo prikazali kako izvajanje vzdrževalnih del vpliva na organizacijo prometa in kako se to lahko izboljša z optimizacijo organizacije prometa in uporabo primerne programske opreme.
Ključne besede: organizacija železniškega prometa, vzdrževalna dela v javno korist, tekoče vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje, zmogljivost, simulacijske metode, programska oprema RailSys
Objavljeno: 24.01.2017; Ogledov: 992; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (24,72 MB)

2.
VLOGA CENTRA ZA VODENJE VLAKOV V TEHNOLOŠKEM PROCESU ŽELEZNIŠKEGA PROMETA
Miran Breznik, 2016, diplomsko delo

Opis: Zaradi potreb po povečanju prevoza potnikov in tovora na železniških progah so se Slovenske železnice priključile evropskim državam, ki podpirajo modernizacijo in enoten sistem vodenja prometa vlakov. Za potrebe sodobnega vodenja prometa je potrebno nadgraditi obstoječe sisteme signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, ki so že vgrajeni na progi od Pragerskega do Hodoša in so v diplomskem delu tudi predstavljeni. Vgrajene sodobne naprave omogočajo sodobnejše vodenje prometa vlakov. Najpomembnejše pa je, da zagotavljajo večjo varnost in predvsem zmanjšujejo odgovornost delavcev pri neposrednem vodenju prometa. Elektrifikacija predstavljene proge pomeni povečanje potovalne hitrosti, zmanjšanje stroškov dela, porabe goriva in manjšo onesnaženost okolja.
Ključne besede: železniški promet, daljinsko vodenje vlakov, center daljinskega vodenja prometa
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 717; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

3.
IDENTIFIKACIJA MERODAJNIH TEHNIČNO TEHNOLOŠKIH PARAMETROV ZA NADGRADNJO MODELA ZARAČUNAVANJA UPORABNINE NA ŽELEZNIŠKI INFRASTRUKTURI
Kristijan Novak, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava področje organiziranja železniškega prometnega sistema, ki na podoben način še ni bilo raziskano in zajema določitev tistih merodajnih tehnično–tehnoloških kriterijev za zaračunavanje uporabnine za uporabo javne železniške infrastrukture, ki najbolj vplivajo na učinkovitost in ekonomsko vzdržnost posameznega modela zaračunavanja uporabnine. Sistem zaračunavanja uporabnine za uporabo javne železniške infrastrukture je na dolgi rok lahko ekonomsko vzdržen, če se z uporabnino pokriva želen odstotek sredstev za vzdrževanje in razvoj javne železniške infrastrukture. Sama uporabnina pa ne sme biti previsoka, da ne odvrne prevoznikov od opravljanja železniških prevozov. Vprašljivost vzdržnosti posameznih modelov za zaračunavanje uporabnine je posledica pomanjkanja ustreznega strokovnega znanja in neustrezne povezanosti med stanjem javne železniške infrastrukture in tehnično–tehnološkimi parametri za določitev uporabnine. Skozi magistrsko delo je zato s pomočjo merodajnih tehnično–tehnoloških parametrov izvedena primerjava obstoječih modelov uporabnine in ugotovljene njihove značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti. Prav tako je izvedena tudi primerjava posameznih obstoječih modelov uporabnine z vidika ekonomske trajnosti oz. vzdržnosti, saj se ciljni odstotek pokrivanja med posameznimi državami zelo razlikuje. Ugotovitve kažejo, da ravno želena stopnja pokritja stroškov javne železniške infrastrukture posameznih držav najbolj vpliva na določanje parametrov za zaračunavanje uporabnine, sami modeli za zaračunavanje uporabnine pa so si v svoji osnovi dokaj podobni. Slovenija si je zadala cilj, da bi od izhodiščnega leta 2008, ko je bila stopnja pokritja stroškov infrastrukture 8,95%, do ciljnega leta 2020 dosegla 30% stopnjo pokritosti. Izračuni pa kažejo, da je bil delež pokritja v letu 2014 le še 5,96% (na Hrvaškem 11,91% in v Avstriji 19,60%), kar kaže na bistveno odstopanje od primerjanih držav in sledenja zadanemu cilju. Zato se poraja sklep, da slovenski model zaračunavanja uporabnine ne zagotavlja ustreznega deleža oz. odstotka pokritja stroškov javne železniške infrastrukture z zaračunano uporabnino in dolgoročno (trajnostno) ne sledi ciljem vzpostavljene in sprejete prometne politike. Za potrditev le-tega je bila zato na določenem progovnem odseku izbrane tipične proge mešanega prometa, državna meja – Rogatec – Stranje – Grobelno, izvedena podrobna analiza stanja javne železniške infrastrukture, prepustnosti proge, stroškov in prihodkov proge, izračunana dejanska izkoriščenost tega odseka ter izračunan delež pokritja stroškov javne železniške infrastrukture z zaračunano uporabnino. Ugotovitve na omenjenem raziskanem primeru kažejo, da za doseganje želenega deleža oz. odstotka pokritja ni dovolj le v celoti izkoristiti razpoložljivih prostih progovnih kapacitet, ampak je potrebno tudi znižati stroške javne železniške infrastrukture (proge) in/ali zvišati ceno vlakovnega kilometra in/ali modificirati model zaračunavanja uporabnine. To pa potrjuje tezo, da med stanjem javne železniške infrastrukture in stroški, povezanimi z njo, ter modelom za zaračunavanje uporabnine, kot posledico želenega ciljnega odstotka pokrivanja stroškov javne železniške infrastrukture, ni prave korelacije, saj želenega deleža pokritja stroškov ni možno doseči brez drastičnih posegov v stroškovni in prihodkovni del javne železniške infrastrukture. Zato je v nalogi podan predlog modificiranega in nadgrajenega modela zaračunavanja uporabnine, ki vključuje dva dodatna merodajna tehnično-tehnološka parametra: izhodiščno stanje infrastrukture in obremenjenost infrastrukture zaradi izkoriščenosti progovnih kapacitet. Z modificiranim in nadgrajenim modelom in izračuni je prikazano, da se je možno preko sistema odbitkov in dodatkov v obliki novih parametrov v modelu uporabnine približati želenim ciljem zaračunavanja uporabnine in le-to oblikovati stimulativno in bolj učinkovito.
Ključne besede: Železniška infrastruktura, uporabnina, tehnologija železniškega prometa, tehnično-tehnološki parametri uporabnine, organiziranje železniškega prometa
Objavljeno: 01.07.2016; Ogledov: 720; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

4.
5.
VZPOSTAVITEV METODOLOGIJE REŽIMA UČINKOVITOSTI ZA KAKOVOSTNO RABO JAVNE ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE REPUBLIKE SLOVENIJE
Uroš Pepevnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen režima učinkovitosti je spodbujanje prevoznikov v železniškem prometu in upravljavca javne železniške infrastrukture k zmanjševanju motenj na železniškem omrežju in izboljšanju kakovosti izvedbe prevozne storitve. Je sistem kvalitetnega nadziranja točnosti vožnje vlakov in vzrokov zamud, ki omogoča izboljšanje kakovosti železniških storitev s predvidenimi finančnimi kaznimi za dejanja, ki motijo delovanje omrežja. Določbe režima učinkovitosti je potrebno enakopravno in nediskriminatorno uporabljati za vse prevoznike in upravljavca infrastrukture. Splošne značilnosti režima učinkovitosti so preprostost, preglednost, odgovornost in cenovna učinkovitost. V magistrski nalogi se bodo preučili predlog modela evropskega režima učinkovitosti in režim učinkovitosti v nekaterih državah EU. Na podlagi ugotovljenega se bodo opredelili skupni elementi kot so točnost vlaka, podatki, ki se zajemajo pri izračunavanju točnosti vlaka, toleriranje zamud, identiteto zamud, validacijo zamud in nastali stroški zaradi zamud. Na podlagi omenjenega je cilj magistrske naloge podati predlog metodologije za vzpostavitev režima učinkovitosti za kakovostno rabo javne železniške infrastrukture Republike Slovenije.
Ključne besede: železniški promet, režim učinkovitosti, točnost
Objavljeno: 01.12.2014; Ogledov: 1205; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

6.
Možnosti prilagajanja mestne cestne in železniške infrastrukture zahtevam integracije mestnega javnega potniškega prometa
Zoran Jurić, 2009, magistrsko delo

Opis: Prometni sistemi velikih mest so se razvijali neodvisno po posameznih prometnih vejah: cestni promet (javni mestni tramvajski in avtobusni promet, taxi promet, individualni motorni promet, promet kolesarjev in pešcev), železniški promet (daljinski in mestno primestni promet) ter zračni promet povezan s cesto do mestnih območij. Parcialno reševanje prometnih problemov po posameznih prometnih vejah je pripeljalo do vse večje uporabe individualnega motornega prometa, kar je povzročilo prometne zastoje in zamašenost glavnih prometnic, povečano potrošnjo energije, emisijo izpušnih plinov in onesnaženje okolja, hrup, povečano število prometnih nesreč in velike materialne škode. Nove prometne rešitve v velikih mestih rezultirajo z razvojem javnega mestnega in primestnega prometa v strukturi celotnega potniškega prometa, omogočajo lažjo mobilnost prebivalstva in večjo zaščito okolja. Ob omenjenih ukrepih prometne politike, morajo planerji in urbanisti pri načrtovanju razvoja večjih mest integralno (multimodalno) načrtovati razvoj cestne in železniške prometne mreže. Sistemsko načrtovanje prometne mreže v mestih onemogoča paralelne linije javnega mestnega prometa (avtobusne in tramvajske linije z linijami mestno-primestne železnice), omogoča boljšo pokritost prometne mreže v delih mesta, usklajenost voznih redov raznih vrst prometa (vozni red mestno-primestne železnice z voznimi redi avtobusnega in tramvajskega prometa, taxi prometa), razvojne usklajenosti investicij konkurentnih vrst prometa (cestni in železniški promet), sprejemljivo rast mest in načrtovanje razvoja urbanega okolja, boljšo povezanost mest z regionalnim okrožjem, zaščito pred hrupom, zmanjšanje onesnaženja z izpušnimi plini na mestnih prometnicah in negativen vpliv prometa na ekologijo, izboljšanje kakovosti življenja v mestih z višanjem kakovosti usluge in skupnega povezovanja posameznih vrst prometa v enoten tehnološki in tarifni sistem. Urbanisti, prometni projektanti in planerji s prometnim načrtovanjem raziskujejo razvojno projekcijo mesta, predvidevajo razporeditev potovanj in preučujejo zahteve uporabnikov prometnega sistema. Pri raziskovanju značilnosti, zakonitosti in zahtev uporabnikov prometnega sistema morajo najti optimalne rešitve med napovedmi matematičnih modelov in razvojnimi možnostmi mesta. Raziskovanja, ki ji jih je opravil avtor, kažejo optimalno razmerje razvoja in možnosti prilagoditve cestne in železniške infrastrukture zahtevi integracije javnega mestnega potniškega prometa v večjih mestih. Posebej je ta problem obdelan na primeru Mesta Zagreba, kjer se je rekonstrukcija obstoječe in izgradnja nove cestne in železniške prometne mreže pogosto odvijala kot posebni del vsakega sistema. Znanstveni in interdisciplinarni pristop zahteva integralno načrtovanje in reševanje medsebojne odvisnosti cestne in železniške prometne mreže pogojene z rastjo prometnega povpraševanja, ki je pripeljalo do zamašenosti mestnih prometnic, vzporednih avtobusnih in železniških linij, neusklajenosti voznih redov, neusklajenosti razvoja javnega mestnega prometa in neusklajenosti investicij v celotni prometni mreži. Raziskovanje se ukvarja tudi z izboljšanjem načrtovanja cestne in železniške prometne mreže, z medsebojno interakcijo cestnega in železniškega prometa in z enakomernejšo razprostranjenostjo prometne mreže v večjih mestih. Z metodami prometnega načrtovanja so proučene svetovne in evropske izkušnje ter vzorci, ki povzročajo neenakomeren razvoj posameznih vrst prometa, različnega deleža v celotnem prometnem sistemu, ki se manifestira z neusklajenostjo voznih redov, neenakomernih razvojnih investicij posameznih vrst prometa, sprejemanje napačnih odločitev prometne politike, nedorečene zakonske regulative o financiranju prometne mreže in prometnih sistemov različnih administrativnih celot (države, županije, lokalne samouprave). V nalogi so obdelani tudi ukrepi, ki pripomorejo k povezovanju prometnih sistemov v mestih v širši regionalni sistem in uk
Ključne besede: prilagajanje mestne cestne in železniške infrastrukture, zahtevam integracije mestnega javnega potniškega prometa, načrtovanje prometne mreže, prometna ponudba, prometno povpraševanje, postopek prometneg načrtovanja, analiza modela prometnega povpraševanja, multimodalno (integralno) načrtovanje cestne in železniške mreže, zmanjšanje hrupa na glavnih mestnih prometnicah, zmanjšanje onesnaženosti okolja povečanje varnosti prometa, izboljšanje pristopa potnikov, rešitve problema parkiranja
Objavljeno: 23.09.2014; Ogledov: 1438; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (8,44 MB)

7.
ORGANIZACIJA PREVOZA IZREDNIH POŠILJK V MEDNARODNEM ŽELEZNIŠKEM PROMETU
Lea Vaupotič, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje organizacijo prevoza izrednih pošiljk v mednarodnem železniškem prometu. Predstavljeni so nacionalni in mednarodni pravni viri ter prevozne tarife, ki jih je potrebno spoštovati pri načrtovanju prevoza izredne pošiljke. Pojasnjen je pojem izrednih pošiljk ter pomembni varnostni pogoji oziroma ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati pri izvedbi izrednega prevoza. Podrobneje so opisani splošni pogoji poslovanja oziroma postopek naročila in izdaja dovoljenja za izredno pošiljko ter stroški. Poudarek je tudi na nakladalnem profilu in svetlem profilu proge, ki sta najpomembnejša elementa tehnične enotnosti. S stališča organizacije prevoza izrednih pošiljk je izjemnega pomena tudi izbira primernega tovornega vagona, s katerim se lahko opravi prevoz tovora izrednih dimenzij. V diplomskem delu je prikazan tudi realen primer organizacije prevoza izredne pošiljke v mednarodnem železniškem prometu, in sicer prevoz transformatorja, ki smo ga primerjali z drugimi izrednimi prevozi na različnih relacijah in pod različnimi prevoznimi pogoji.
Ključne besede: izredna pošiljka, organizacija železniškega prevoza, mednarodni železniški promet
Objavljeno: 16.09.2014; Ogledov: 1262; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

8.
TEHNOLOŠKI PARAMETRI VZDRŽEVANJA ZGORNJEGA USTROJA ŽELEZNIŠKE PROGE
Bojan Lorbek, 2014, diplomsko delo

Opis: Odlike železniškega prometa so predvsem hitrost, varnost in zanesljivost. Te prednosti pa so v največji meri odvisne od stanja železniške infrastrukture. Med glavne naloge upravljanja infrastrukture nedvomno sodi njeno vzdrževanje, h kateremu pa je potrebno pristopiti sistematično, z jasno definiranimi zahtevami in potrebami. Diplomsko delo zajema širok spekter vzdrževalnih aktivnosti, tako v organizacijskem kot v tehničnem smislu. Iskanje novih tehnoloških in tehničnih rešitev v smislu racionalizacije in povečanja učinkovitosti vzdrževanja pa so dandanes glavne naloge upravljavca infrastrukture. Potrebe uporabnikov transportnih storitev bodo v prihodnosti vedno večje, zato je potrebno sistem vzdrževanja, če želi železnica uspešno konkurirati cestnemu prometu, nenehno izboljševati in nadgrajevati.
Ključne besede: tehnologija vzdrževanja, zgornji ustroj železniške proge, RAMS, planiranje vzdrževanja železniške infrastrukture, LCC
Objavljeno: 29.05.2014; Ogledov: 1328; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

9.
ORGANIZACIJA POTNIŠKEGA PROMETA NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI MARIBOR
Martina Malek, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana možnost izboljšanja vloge železniškega prometa v javnem potniškem prometu na primeru železniške postaje Maribor. Predstavljeni so rezultati izvedene ankete potnikov na železniški postaji Maribor. Na podlagi pripomb potnikov, podatkov o prometu ter lastnih opažanj so predstavljeni bistveni ukrepi, ki bi lahko prispevali k povečanju kakovosti in pomena železniškega prometa. Pomembna je načrtovana uvedba integriranega javnega potniškega prometa v Sloveniji, ki bo prispevala k dvigu kakovosti potovanja z javnimi transportnimi sredstvi.
Ključne besede: železniški promet, železniška postaja, anketiranje potnikov, železniške potniške storitve
Objavljeno: 05.09.2013; Ogledov: 1636; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

10.
TEHNIČNO-TEHNOLOŠKI ELEMENTI ŽELEZNIŠKE PROGE V FUNKCIJI RACIONALNE RABE ENERGIJE ZA VLEKO VLAKOV
Klemen Ponikvar, 2011, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je na podlagi teoretičnega raziskovanja vplivov tehnično-tehnoloških parametrov železniške proge na rabo energije za vleko vlakov analizirana poraba energije v treh najpomembnejših segmentih železniškega sistema: gradbenih parametrov proge, prometno-tehnoloških elementov ter dinamike vožnje vlaka. Gradbene parametre proge predstavljajo nagib proge, krožni lok proge in predor. V prometno-tehnoloških elementih glavno vlogo predstavlja vodenje prometa vlakov v postajnem območju in na odprti progi ter glede na vrsto SV naprav. Dinamika vožnje vlaka predstavlja suprastrukturne elemente ter skupek infrastrukturnih in prometno-tehnoloških vplivov na vožnjo vlaka. Največji prihranki energije v železniškem prometu se dosegajo z izbiro ustreznih gradbenih parametrov proge. Z optimalnim odvijanjem prometa vlakov lahko dosežemo več ciljev, najpomembnejši so zmanjšanje porabe energije za vleko vlakov, skrajšanje voznih časov vlakov ter ugoden vpliv na dinamiko vožnje vlaka. Tovorni vlaki so največji porabniki energije, zato se največ energije lahko prihrani v tem segmentu vlakov. Določene rezerve prihranka energije obstajajo tudi v segmentu potniških vlakov. Učinkovito varčevanje oz. racionalna raba energije za vleko vlakov je potrebna v vseh segmentih železniškega prometa. S programskim simulacijskim orodjem VIST so na podlagi analiz in izvedenih simulacij vožnje vlaka pod različnimi pogoji podani predlogi racionalne rabe energije z vidika železniške infrastrukture, suprastrukture in vodenja prometa vlakov. Simulacijsko orodje omogoča teoretično analizo porabe energije med vožnje vlaka v realni situaciji ter na podlagi določenih predpostavk. Podani predlogi racionalne rabe energije so implementirani v primerjalno študijo nove železniške povezave Ljubljana-letališče Jožeta Pučnika-Jesenice. Na podlagi izračunane porabe energije za vleko vlakov je bila z vidika racionalne rabe energije izbrana najugodnejša varianta nove proge.
Ključne besede: železniška infrastruktura, vodenje prometa vlakov, dinamika vožnje vlaka, upor proge, poraba energije, energija za vleko vlakov
Objavljeno: 02.12.2011; Ogledov: 2135; Prenosov: 656
.pdf Celotno besedilo (4,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici