| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 66
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Osamljenost in socialna izoliranost pri starejših osebah v času pandemije covid-19
Katja Knuplež, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: V času trajanja pandemije COVID-19 je bil svet prisiljen v omejevanja stikov za zaščito ranljivih skupin, v katero spadajo tudi starejše osebe. Zaradi omejevanja stikov in socialnega distanciranja z namenom zaščite ranljivih in krhkih starejših oseb so nastale številne posledice, kot so depresija, osamljenost, motnje razpoloženja, čustvene motnje, razdražljivost. Namen zaključnega dela je ugotoviti vpliv osamljenosti in socialne izoliranosti v času pandemije COVID-19 na duševno dobro počutje starejših oseb. Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature v angleškem in slovenskem jeziku. Pri pregledu, analizi in sintezi člankov smo uporabili naslednje podatkovne baze: CINAHL, PubMed, Sage in Web of Science. Za izbiro in prikaz člankov iz podatkovnih baz je bil uporabljen diagram poteka iskanja virov po priporočilih PRISMA. S tematsko analizo smo zbrane podatke ustrezno analizirali in sintetizirali. Rezultati: Od skupnega seštevka 1102 zadetkov smo vključili 13 zadetkov. Skozi analizo in sintezo smo dobili štiri podkategorije, in sicer Biološki, Psihološki in Socialni vidik ter Spopadanje s pandemijo. Na podlagi podkategorij smo oblikovali eno glavno kategorijo, in sicer Duševno dobro počutje starejše osebe v času pandemije COVID-19. Razprava in sklep: Negativen vpliv osamljenosti in socialne izoliranosti je terjal negativne posledice na duševnem počutju starejših oseb. Nastale so številne posledice na duševnem počutju starejših oseb, ki so negativno vplivale na sam potek njihovega življenja.
Ključne besede: osamljenost, socialna izoliranost, starejše osebe, Covid-19, pregled
Objavljeno v DKUM: 25.01.2023; Ogledov: 68; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

2.
Težave prvorodnic pri dojenju
Ines Kališnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Dojenje predstavlja za otroka prvo prehranjevanje, obenem mu nudi stik in povezanost z materjo. Ima pozitivne učinke na mater, otroka in družbo. Namen zaključnega dela je pregledati in analizirati težave prvorodnic pri dojenju. Metode: Uporabljena je bila metoda pregleda literature. Izbrano literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Web of Science in z brskalnikom Google Scholar v angleškem jeziku. Pregled in potek iskanja literature smo prikazali v PRISMA diagramu. Uporabili smo metodo analize in sinteze ter rezultate predstavili v deskriptivni obliki. Rezultati: Pet člankov smo vključili v končno analizo. Ugotovili smo, da se prvorodnice največkrat soočajo s fizičnimi težavami, kot so boleče dojenje, razpokane bradavice, nepravilen položaj hranjena dojenčka med dojenjem, vdrte bradavice in psihološkimi težavami, kot so: zaskrbljenost, nezaupanje, občutek skrbi, tesnobe ter soočanje z različnimi vzroki težav z dojenjem, kot so pomanjkanje podpore, negativno mišljenje matere. Razprava in zaključek: Težave z dojenjem močno vplivajo na prezgodnjo prenehanje dojenja. Težave z dojenjem prvorodnicam povzročijo močno stisko in negotovost, zato je zelo pomembna podpora materam.
Ključne besede: dojenje, težave dojenja, prvorodnice
Objavljeno v DKUM: 18.01.2023; Ogledov: 87; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

3.
Duhovne potrebe žensk po prekinitvi nosečnosti
Zala Macuh, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Duhovnost združuje različne pojme, kot so: vrednote, upanje, energija, motivacija, smisel življenja, odpuščanje in religija. Različna obdobja v življenju, kakršna je prekinitev nosečnosti, lahko predstavlja za posameznika veliko preizkušnjo. Kadar ženska spontano izgubi svojega nerojenega otroka, se ji njen duhovni svet lahko zruši. Metode: V namen priprave zaključnega dela smo izvedli narativni pregled literature. Literaturo smo iskali s pomočjo podatkovnih baz Science Direct, MEDLINE, Wiley Online Library, CINAHL in Web of Science. Določili smo tudi vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja rezultatov smo prikazali v diagramu po PRISMA smernicah. Za prikaz sinteze pa smo uporabili metodo vsebinske analize in sinteze podatkov. Rezultati: V končno analizo smo vključili štiri članke, iz katerih smo ugotovili, da si ženske po spontani prekinitvi nosečnosti poleg medicinske oskrbe želijo tudi dobre duhovne oskrbe. Ženske si najbolj želijo pogovora s partnerjem in z bližnjimi. Duhovna oskrba jim omogoča ponovno iskanje smisla življenja, čustvovanje ter izboljša počutje. Razprava in sklep: Duhovna oskrba je v praksi še vedno zanemarjena in neraziskana. Zdravstveni delavci so pri nudenju le te zadržani in se je izogibajo. Na področju duhovnega zdravja bi bilo potrebnih še dosti raziskav, saj ima v primeru, kot je izguba nosečnosti, duhovna oskrba izreden pomen za ženske.
Ključne besede: ženske, duhovnost, duhovne potrebe, prekinitev nosečnosti, spontana prekinitev nosečnosti
Objavljeno v DKUM: 18.01.2023; Ogledov: 79; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (813,21 KB)

4.
Spiritualna oskrba pacientk z rakom dojke in njihovih družin
Samanta Pignar, 2022, diplomsko delo

Opis: Spiritualna oskrba je priznana kot bistveni element oskrbe pacientov z boleznijo, kot je rak. Pomembna je tako za pacientke, obolele za rakom dojke, kot tudi za njihove družine, saj ugodno vpliva na zdravljenje in boljše počutje pacientk. S pregledom literature smo želeli ugotoviti, kakšno spiritualno oskrbo si želijo ženske, obolele za rakom dojke, in njihove družine.
Ključne besede: spiritualna oskrba, rak dojke, družina
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 57; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

5.
Spiritualne potrebe pacientov z rakom v paliativni oskrbi
Nika Pleteršek, 2022, diplomsko delo

Opis: Spiritualnost je del vsakega posameznika, zajema njegove vrednote, prepričanja, pomen, namen ter odnose z drugimi. Zagotavljanje spiritualne oskrbe je poudarjeno tudi v načelih paliativne oskrbe. Namen zaključnega dela je ugotoviti, katere spiritualne potrebe so najpogostejše pri pacientih z rakom v paliativni oskrbi.
Ključne besede: spiritualne potrebe, pacienti z rakom, paliativna oskrba
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 77; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (688,32 KB)

6.
Spiritualna oskrba družine z umirajočim otrokom
Ana Štok, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Umiranje otroka je v današnjem svetu razmeroma redek pojav, a je najbolj tragičen dogodek za družino. Družina v času umiranja otroka doživlja psihosocialno in spiritualno trpljenje, ki se lahko razvije v zapleteno žalovanje. S spiritualno oskrbo lahko družini olajšamo trpljenje in ji omogočimo lažje spoprijemanje z otrokovo smrtjo. Metode: Izvedli smo narativni pregled, analizo in sintezo znanstvene ter strokovne literature. Iskanje je bilo opravljeno v podatkovnih bazah: ScienceDirect, PubMed, Web of Science in SAGE. Za prikaz izbora literature smo uporabili diagram PRISMA flow. Podatke smo analizirali in sintetizirali s pomočjo vsebinske analize izbrane tematike. Izbrane članke smo kritično ocenili s pomočjo ocenjevalnega orodja. Rezultati: Skupnih zadetkov je bilo 126, v končno analizo smo vključili šest raziskav, pri čemer smo odkrili tri glavne podteme: občutki in čustva družine z umirajočim otrokom, spiritualne potrebe družine z umirajočim otrokom ter viri pomoči in podpore. Odkrili smo, da družina čuti potrebo po podpori s strani zdravstvenih delavcev in da jim spiritualnost predstavlja vir moči. Razprava in sklep: Rezultati pregleda literature kažejo na to, da družini spiritualna oskrba omogoča lažje spoprijemanje in doživljanje umiranja otroka. Prav tako lahko iz rezultatov sklepamo, da so na tem področju potrebne nadaljnje raziskave in izobraževanja zdravstvenih delavcev o lastni spiritualnosti ter o tem, kako jo nuditi pacientom in njihovim družinam.
Ključne besede: spiritualnost, spiritualna oskrba, družina, umirajoč otrok, paliativna oskrba
Objavljeno v DKUM: 21.11.2022; Ogledov: 326; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1010,78 KB)

7.
Vpliv terapije s pomočjo živali pri osebah s pridobljeno možgansko poškodbo
Sara Pozderec, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Terapija s pomočjo živali je oblika terapije, ki jo izvajamo samostojno ali v okviru drugih terapij, npr. psihoterapije ali delovne terapije. Pri osebah s pridobljeno možgansko poškodbo jo lahko vključujemo tudi v sklopu nevrorehabilitacije, vključimo pa lahko različne živali. V zaključnem delu želimo s sistematičnim pregledom literature ugotoviti, kakšen vpliv ima terapija z živalmi pri osebah s pridobljeno možgansko poškodbo. Metode: Uporabili smo sistematični pristop z metodo pregleda, analize in sinteze strokovne literature ter metodo kompilacije. Iskanje literature je potekalo po podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed, Web of Science, Cochrane Library, Taylor & Francis ter Google Scholar. Potek iskanja literature smo prikazali v obliki diagrama po priporočilih PRISMA. Izvedli smo vsebinsko analizo in sintezo vključenih raziskav. Rezultati: Ugotovili smo, da terapija s pomočjo živali pozitivno vpliva na osebe s pridobljeno možgansko poškodbo. Poveča jim motivacijo za rehabilitacijo, izboljša komunikacijo in razpoloženje. Hipoterapija izboljša tudi hitrost hoje in ravnotežje ter pljučno funkcijo. Razprava in zaključek: Terapija s pomočjo živali pomembno vpliva na izid zdravljenja, saj pri pacientih poveča motivacijo za zdravljenje in rehabilitacijo, med samo terapijo pa jim izboljša razpoloženje ter spodbuja pozitivne občutke. Smiselno bi bilo raziskovati vplive terapije z živalmi tudi na drugih področjih zdravstvene nege in le to vključiti kot del holistične obravnave pacienta.
Ključne besede: terapija s pomočjo živali, pridobljena možganska poškodba
Objavljeno v DKUM: 18.11.2022; Ogledov: 224; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

8.
Telesna aktivnost med nosečnostjo in pojavnost carskega reza
Urška Špegel, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Število carskih rezov pri nas in v svetu narašča. Carski rez je povezan z več zapleti v primerjavi z vaginalnim porodom. Telesna aktivnost v času nosečnosti je ukrep, ki ima številne prednosti za mamo in otroka ter izboljša izide poroda. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako telesna aktivnost med nosečnostjo vpliva na pojavnost carskega reza. Metode: Izvedli smo pregled literature v podatkovnih bazah PubMed, SAGE in Web of Science. Vključili smo randomizirane kontrolirane klinične raziskave v angleškem jeziku, objavljene med letoma 2012 in 2022. Za prikaz iskanja, pregleda in izbire člankov smo uporabili priporočila PRISMA. Članke smo kritično ocenili. Izvedli smo vsebinsko analizo. Uporabljena je bila deskriptivna metoda. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 12 raziskav. Telesna aktivnost med nosečnostjo vpliva na pojavnost carskega reza in lahko prispeva k zmanjšanju pojavnosti le-tega. Priporoča se zmerna telesna aktivnost 30 do 60 minut, dva do štirikrat tedensko. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da telesna aktivnost med nosečnostjo vpliva na zmanjšanje pojavnosti carskega reza. Zdravstveni delavci bi morali vzpodbujati k telesni aktivnosti, saj bi s tem lahko vplivali na višje število vaginalnih porodov.
Ključne besede: telesna aktivnost, nosečnost, carski rez
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 150; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

9.
Pomen družinske oskrbe pri paliativni oskrbi, usmerjeni na osebo
Katja Pungeršek, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Paliativna oskrba obravnava bolnike s kronično neozdravljivo boleznijo in jim omogoča čimbolj kakovostno življenje. Prav tako njihovim svojcem daje podporo, jim pomaga in nudi oporo in pomoč pri žalovanju po smrti. Vloga družine je tako zelo pomembna. Bolnikom daje moč in podporo ter voljo premagovati težke trenutke. S pregledom literature želimo ugotoviti pomen vključenosti družine v paliativno oskrbo. Metode: Uporabili smo sistematični pristop, ki je vključeval metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature. Vso literaturo smo poiskali s pomočjo mednarodnih baz podatkov v CINAHL, PubMed, Cochrane Library in Google Scholar. Pri iskanju smo določili vključitvene in izključitvene kriterije. Proces poteka iskanja in izbora relevantne literature smo predstavili na PRISMA diagramu. Uporabili smo metodo tematske analize in sinteze podatkov. Rezultati: V podatkovnih bazah smo našli 1586 zadetkov. V končno analizo smo jih vključili 10. Analiza podatkov se je pokazala v temah paliativna oskrba, pomen družinske oskrbe in predlogi za izboljšanje družinske in paliativne oskrbe. Razprava in zaključek: Družinska oskrba je zelo pomembna. Vključevanje družine in svojcev ter pomembnih drugih je za bolnika ključnega pomena. Kot najpomembnejšo je treba izpostaviti komunikacijo, poslušanje drugih in upoštevanje želja ter iskanje kompromisov.
Ključne besede: pomen, družinska oskrba, paliativna oskrba
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 262; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (849,09 KB)

10.
Osamljenost stanovalcev v domovih za starejše
Mateja Lavbič, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Osamljenost je mednarodni problem javnega zdravja, ki še posebej vpliva na staranje družbe po vsem svetu. Pogosto je osamljenost prisotna pri starejših ljudeh. Osamljenost predstavlja subjektiven, pogosto boleč in zaskrbljujoč občutek čustvene ali socialne izolacije. Osamljenost se v današnjem svetu pojmuje kot simptom težav v povezavi z duševnim zdravjem, vendar pri starejših osebah osamljenost postaja bolezen, za katero obstajajo epidemiološki, fenomenološki ter etiološki razlogi. Namen zaključnega dela je s sistematičnim pregledom literature ugotoviti, katere so najučinkovitejše intervencije, namenjene zmanjševanju osamljenosti pri starejših ljudeh v domovih za starejše. Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature v angleškem jeziku. Pri iskanju člankov smo pregledali naslednje podatkovne baze: PubMed, CINAHL in SAGE. Za prikaz pregleda ter izbire vključenih člankov iz podatkovnih baz smo uporabili diagram poteka po priporočilih PRISMA. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali po metodi tematske analize. Rezultati: Ugotovitve so pokazale, da aktivnosti za preprečevanje osamljenosti pri starostnikih izboljšajo tudi socialne interakcije, komuniciranje, medsebojne odnose, počutje stanovalcev, poveča se zadovoljstvo z oskrbo v domovih, občutek varnosti ter sreče. Razprava in sklep: Ugotovitve so pokazale, da so učinkovite aktivnosti, ki so zmanjšale občutek osamljenosti pri starostnikih, vključevale skupino ljudi, ki jih je usmerjal določen vodja. V skupinah so izvajali različne aktivnosti od izvajanja rekreativnih oziroma telesnih vadb, gospodinjenja, ustvarjanja umetnosti, vrtnarjenja, uporabe sodobne informacijske tehnologije, pogovarjanja, izmenjavanja mnenj, izvajanja terapije smeha ali terapije spominov iz otroštva.
Ključne besede: osamljenost, domovi za starejše, starostniki, aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 26.05.2022; Ogledov: 495; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (793,67 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici