| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 49
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Izkušnje mladostnic s prvim ginekološkim pregledom
Nikolina Ilievska, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Mladostnice se v adolescenci srečajo z veliko spremembami na psihološkem in telesnem področju. V obdobju adolescence se večina mladostnic sreča s prvim ginekološkim pregledom; le-tega spremljajo različni občutki. Največkrat so to občutki sramu, nelagodja in strahu. V diplomskem delu želimo predstaviti izkušnje mladostnic s prvim ginekološkim pregledom. Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili »scoping« pregled znanstvene in strokovne literature. Članke smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, SAGE, Science Direct in CINAHL ter jih s pomočjo kontrolnih seznamov Joanna Briggs Institute (JBI) kritično ocenili. Za analizo podatkov smo uporabili vsebinsko analizo. Od skupno dobljenih 255 zadetkov smo v končno analizo vključili pet člankov. Rezultati so pokazali, da imajo mladostnice mešane občutke pred prvim ginekološkim pregledom. Mladostnice se želijo pred ginekološkim pregledom posvetovati z zdravstvenim osebjem. To omogoči zmanjšanje strahu mladostnice, izboljša njihovo raven znanja in zagotovi boljšo pripravljenost na prvi ginekološki pregled ter manj neprijetnih občutkov in izkušenj. Mladostnice se srečajo z mešanimi občutki pred prvim ginekološkim pregledom. Pomembno je, da so mladostnice o prvem ginekološkem pregledu dobro informirane. Pripravljenost na prvi ginekološki pregled zmanjša strah in neprijetne občutke ter prepreči slabe izkušnjo z ginekološkim pregledom.
Keywords: Mladostnik, prvi ginekološki pregled, doživljanje, reproduktivno zdravje.
Published: 17.09.2021; Views: 57; Downloads: 21
.pdf Full text (514,02 KB)

2.
Aktivno staranje v domovih za starejše
Nejc Gjura, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Ena izmed možnosti za aktivno staranje v domovih za starejše so prostočasne aktivnosti z namenom ohranjanja sposobnosti ter vzpodbujanja socialnih stikov. Namen raziskave je ugotoviti, kako starostniki doživljajo aktivno starost z vključevanjem v prostočasne aktivnosti v domovih za starejše.Prostočasne aktivnosti v domovih za starejše so ena izmed dejavnosti, ki pripomorejo k aktivni starosti starostnikov. Kljub visoki starosti lahko z vključevanjem v različne prostočasne aktivnosti aktivno preživljajo starost in ohranjajo svojo aktivno vlogo. Aktiven v starosti pomeni tudi biti aktiven in samostojen pri izvajanju vsakodnevnih aktivnostih. Sodelovanje v prostočasni aktivnostih vpliva na zadovoljstvo in kvaliteto življenja ter na doseganje dobrega počutja
Keywords: starostnik, prostočasne aktivnosti, zadovoljstvo, dobro počutje, kvaliteta življenja
Published: 05.05.2021; Views: 163; Downloads: 31
.pdf Full text (1,38 MB)

3.
Izkušnje negovalnega osebja z zagotavljanjem paliativne oskrbe v domovih za starostnike
Anja Šket, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Število starejših oseb s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, ki potrebujejo paliativno oskrbo v domovih za starejše, narašča. Pomembno je, da imajo člani tima zdravstvene nege in oskrbe dovolj znanja in izkušenj o paliativni oskrbi in jo ustrezno vključujejo v svoje delo. Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja z metodo fokusnih skupin članov tima zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starostnike. Podatke smo obdelali po metodi vsebinske analize. Rezultati: Oblikovali smo tri glavne vsebinske sklope: Izkušnje zaposlenih, Ovire in težave zaposlenih v paliativni oskrbi ter Poznavanje paliativne oskrbe. Zaposleni imajo dovolj izkušenj za izvajanje paliativne oskrbe, vendar jim primanjkuje znanja, navodil in smernic za pravočasno vključevanje in kakovostno zagotavljanje paliativne oskrbe. Potrebno bi bilo izobraževanje zaposlenih in več vključevanja paliativne oskrbe v času šolanja. Razprava in sklep: Poznavanje paliativne oskrbe je med člani tima zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starostnike slabo. Potrebna so dodatna izobraževanja iz paliativne oskrbe. Zaposleni se pri svojem delu srečujejo s pomanjkanjem kadra in pomanjkanjem usposobljenega tima paliativne oskrbe. Temeljnega pomena je usmerjanje in vključevanje svojcev v obravnavo, saj so svojci premalo vključeni in seznanjeni s paliativno oskrbo.
Keywords: zdravstvena nega in oskrba, medicinske sestre, paliativna obravnava, starostnik
Published: 03.12.2020; Views: 516; Downloads: 186
.pdf Full text (481,83 KB)

4.
Uporaba zgoščevalcev hrane v zdravstveni negi starostnika z motnjami požiranja
Špela Laci, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Podhranjenost in dehidriranost sta najpogostejša problema, ki se pogosto pojavita v starosti, zaradi oslabljenega požiranja in povzroča negativne vplive na zdravje. Veliko starostnikov z motnami požiranja uporablja zgoščevalce hrane. Opisali smo glavne značilnosti uporabe zgoščevalcev hrane in analizirali mnenja uporabnikov. Raziskovalne metode: Izveden je bil integrativni pregled strokovne in znanstvene literature. Uporabljena je deskriptivna metoda dela. Literaturo smo iskali v bazah podatkov: Medline/CINAHL, Science Direct, Wiley, PubMed, Web of Science in SAGE, glede na vključitvene in izključitvene kriterije oblikovane na osnovi raziskovalnega vprašanja. Potek iskanja je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama po metodi vsebinske analize. Rezultati: Analizirali in pregledali smo 15 člankov. Oblikovali smo glavne vsebinske kategorije: Razširjenost uporabe zgoščevalcev hrane; Določevanje gostote tekočine; Uživanje zgoščene tekočine; Ocena hidracije/prehranskega statusa in Prednosti uporabe zgoščevalcev. Avtorji opozarjajo na razlike v pripravi hrane/tekočine, saj ni standardnih algoritmov za pripravo in uporabo. Hrano z zgoščevalci opisujejo kot neokusno, zrnato. Razprava in sklep: Ob pravilni uporabi veljajo zgoščevalci hrane kot učinkovit pripomoček pri osebah z motnjami požiranja. Ob nepravilni uporabi lahko pride do nenamernih zapletov in zmanjšanja kakovost življenja. Prednostna naloga zdravstvenih delavcev je ocenjevanje potreb po uporabi zgoščevalcev hrane. Medicinske sestre imajo premalo znanja za odmerjanje in pripravo zgoščenih tekočin/hrane, upoštevati morajo navodila uporabe in naročila zdravnikov. Priporoča se več raziskav in poučevaja zdravstvenih delavcev iz področja prehrane in dodatkov za prehranjevanje starostnikov z motnjami požiranja.
Keywords: disfagija, zgoščevalci hrane, pacient, prehranski status, dehidracija
Published: 21.09.2020; Views: 467; Downloads: 219
.pdf Full text (614,33 KB)

5.
Soočanje študentov zdravstvene nege s stresom na klinični praksi
Matej Ošlaj, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Študenti zdravstvene nege so tekom študija izpostavljeni številnim stresorjem, tako v izobraževalni ustanovi kot tudi na klinični praksi. Vodilo zaključnega dela je preučiti stresorje in kako se z njimi študenti zdravstvene nege soočajo ter spoprijemajo v času študija Zdravstvene nege. V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Raziskavo smo izvedli med študenti zdravstvene nege na eni izmed zdravstvenih fakultet za severovzhodu Slovenije, ki izvaja dodiplomski študijski program Zdravstvena nega. Kot instrument zbiranja podatkov smo uporabili vprašalnik sestavljen iz treh sklopov (demografski podatki, lestvici Perceived Stress Scale in Coping Behaviours Inventory). Rezultate raziskave smo statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Word in Excel 2019 ter IBM SPSS Statistics 26. V raziskavi je sodelovalo 98 študentov. Z raziskavo smo ugotovili, da študenti zdravstvene nege na klinični praksi najpogosteje doživljajo stres zaradi učiteljev in zdravstvenega osebja (2,75 ± 0,63) ter zaradi neskladja med teorijo in prakso (3,37 ± 0,92). Študenti zdravstvene nege se s stresom najpogosteje soočajo na način, da ostanejo pozitivni v dani situaciji (3,45 ± 0,61) ter da ohranijo pozitiven odnos pri soočanju z življenjskimi dogodki (3,91 ± 0,90). Pozitivizem predstavlja glavno vodilo pri soočanju s stresom. Študente zdravstvene nege je potrebno spodbujati k soočanju s stresom na pravilen način. Prav tako je potrebno klinične mentorje usposobiti, da nudijo ustrezno pomoč študentu, ko mu stres predstavlja težavo.
Keywords: študenti, zdravstvena nega, klinična praksa, stres, soočanje
Published: 02.09.2020; Views: 434; Downloads: 219
.pdf Full text (742,38 KB)

6.
Odnos, poznavanje in zaznavanje zgodnjih znakov demence pri starostniku v ambulanti družinske medicine
Maša Maligec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Demenca predstavlja pomemben izziv za zgodnje odkrivanje bolezni na primarnem nivoju zdravstvenega varstva. Zgodnje odkrivanje je pomembno za kakovostno oskrbo obolelega in njegovih svojcev. Ključno vlogo za zgodnje odkrivanje in oceno kognitivnega upada ima zdravstveni tim družinske medicine, saj ima redne stike z večino starejše populacije. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela raziskovanja. Izvedli smo presečno raziskavo, v katero smo vključili 114 članov zdravstvenega tima družinske medicine. Za zbiranje podatkov smo uporabili metodo anketiranja. Rezultate smo analizirali in statistično obdelali z uporabo deskriptivnih statističnih metod. Za ugotavljanje statističnih razlik smo uporabili Mann-Whitney U test in Kruskal-Wallis enostransko analizo variance. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je poznavanje demence med člani zdravstvenega tima družinske medicine slabo. Ugotovljena statistično pomembna razlika o poznavanju demence je bila pri starosti (p = 0,02), stopnji izobrazbe (p = 0,000), delovnem mestu (p = 0,000), skupni delovni dobi (p = 0,000) in delovni dobi na sedanjem delovnem mestu (p = 0,008). Rezultati so pokazali, da imajo člani tima družinske medicine pozitiven odnos do zgodnjega odkrivanja bolezni in dobro poznajo zgodnje simptome demence. Vidik skrbi za obolelega z demenco v ambulanti družinske medicine se je izkazal za težavnega. Anketirani si želijo boljšo dostopnost do podpornih služb in večjo prepoznavnost le-teh. Razprava in sklep: Zgodnje odkrivanje in diagnosticiranje demence pripomore k lažjemu zdravljenju in kakovosti življenja obolelega ter njegovih svojcev. Za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe obolelih z demenco je potrebno razumeti stališča, odnos, poznavanje bolezni in ovire za zgodnje prepoznavanje demence v ambulanti družinske medicine.
Keywords: demenca, starostnik, zgodnje odkrivanje, družinski zdravnik
Published: 24.07.2020; Views: 339; Downloads: 109
.pdf Full text (1,09 MB)

7.
Poznavanje sladkorne bolezni pri starostnikih s sladkorno boleznijo
Eva Zrim, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Z daljšanjem življenjske dobe narašča populacija starostnikov s sladkorno boleznijo, ki zaradi kompleksne obravnave predstavlja velik javnozdravstveni problem. Znanje, ki ga imajo pacienti s sladkorno boleznijo o svoji bolezni, bistveno pripomore k pravilni samooskrbi in nadzoru bolezni, zato je smiselno, da se njihovo znanje o sladkorni bolezni oceni. V zaključnem delu želimo predstaviti zadovoljstvo starostnikov z oskrbo, usmerjeno na osebo, saj tovrstna oskrba povečuje znanje ter pozitivno vpliva na odnos do samoobvladovanja bolezni. Metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Kot instrument za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal: demografske podatke, poznavanje sladkorne bolezni ter oskrbo, usmerjeno na osebo. Zbrane podatke smo s pomočjo programa SPSS analizirali ter statistično obdelali. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je splošno znanje o sladkorni bolezni pri starostnikih s sladkorno boleznijo slabo, saj je bila povprečna ocena doseženih točk 12,90 ± 4,14. Prav tako obstajajo na področjih o vzrokih, poteku in tveganju za sladkorno bolezen pomembne pomanjkljivosti znanja. Nadalje smo ugotovili, da je mnenje starostnikov o oskrbi, usmerjeni na osebo, dobro, bi pa bila možna izboljšanja na področjih vključevanja starostnikov v proces zdravljenja in izvajanje oskrbe. Razprava in sklep: Znanje je bistvenega pomena pri samovodenju sladkorne bolezni ter preprečevanju zapletov, zato je treba slabo znanje o sladkorni bolezni odpraviti. K višji ravni znanja pa lahko pripomore oskrba, usmerjena na osebo.
Keywords: sladkorna bolezen, starostniki, na starostnika usmerjena oskrba, edukacija, znanje
Published: 30.06.2020; Views: 459; Downloads: 155
.pdf Full text (673,53 KB)

8.
Uporabnost lestvice PAINAD za oceno bolečine pri starejših osebah, obolelih za demenco
Mateja Marinič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Z napredkom sodobne medicine se je življenjska doba ljudi podaljšala. S tem se je povečalo tudi število starostnikov, ki zaradi različnih kroničnih obolenj, kamor spada tudi demenca, potrebujejo namestitev v socialno varstveni zavod. Bolečina je pogost spremljevalec starejših oseb, obolelih za demenco, ki vpliva na kakovost življenja. Starostnik z demenco pogosto ne more in/ali ne zna verbalno izraziti bolečine, zato ocenjevanje le te, predstavlja velik izziv za zdravstveno nego. Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Raziskavo smo izvedli v socialno varstvenem zavodu na območju severovzhodne Slovenije. Kot instrument zbiranja podatkov smo uporabili Pain Assessment in Advanced Dementia (PAINAD) lestvico. Posamezne vedenjske kategorije smo ocenili zjutraj in zvečer ter jih primerjali s parnim t-testom. Notranjo konsistentnost lestvice PAINAD smo preverili s pomočjo Cronbachovega koeficienta alfa. Rezultate raziskave smo statistično obdelali v računalniškem programu Microsoft Office Professional Program 2016 in IBM SPSS Statistics. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je lestvica PAINAD zanesljivo in uporabno orodje za ocenjevanje bolečine pri starejših osebah, obolelih za demenco. Zanesljivost smo potrdili s pomočjo Cronbachovega koeficienta alfa, ki znaša 0,84. Podatki kažejo, da ni statistično signifikantnih odstopanj med ocenami vedenjskih kategorij zjutraj in zvečer (p < 0,05). Diskusija in zaključek: Bolečina pri starostniku z demenco predstavlja velik problem in nikakor ne sme biti spregledana. Ne prepoznavanje bolečine ter posledično nezdravljenje lahko povzročita veliko težav. Pomembno vlogo v obravnavi bolečine pri osebah z demenco imajo medicinske sestre, ki negujejo tako osebo. Celostna obravnava bolečine pri starostniku z demenco je ključna za zagotavljanje njihovega dobrega počutja.
Keywords: demenca, starostniki, bolečina, ocenjevanje bolečine, lestvica PAINAD, uporabnost lestvice
Published: 11.03.2020; Views: 799; Downloads: 209
.pdf Full text (984,58 KB)

9.
Vertikalno nasilje nad študenti zdravstvene nege v kliničnem okolju
Urška Lah, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča in namen: Vertikalno nasilje je nasilje, ki se pojavlja med osebami, ki so si, glede na položaj in moč, neenakovredne. Študenti so med opravljanjem klinične prakse v kliničnem okolju pogosto izpostavljeni neprimernim oblikam vedenja s strani nadrejenih. Namen zaključnega dela je bil raziskati incidenco in naravo pojavljanja vertikalnega nasilja nad študenti zdravstvene nege v kliničnem okolju. Raziskovalna metodologija in metode: V zaključnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija. V empiričnem delu je bila za pridobivanje podatkov uporabljena metoda anketiranja. Za analizo podatkov smo uporabili opisne statistične metode. V anketi je sodelovalo 146 študentov dodiplomskega študijskega programa zdravstvene nege. Rezultati: Ugotovili smo, da so bili študenti najpogosteje izpostavljeni doživljanju vertikalnega psihičnega nasilja, v sklopu katerega prevladuje neverbalno nasilje. Študenti so se na klinični praksi pogosto počutili, kot da niso del tima, saj so jih nadrejeni ignorirali ter so bili deležni neupravičene delitve dela. Občasno se je pojavilo tudi spolno nasilje, v obliki seksističnih pripomb. Študenti so se zaradi doživljanja vertikalnega nasilja počutili manjvredno in jezno. Diskusija in zaključek: Vertikalno nasilje ima številne negativne vplive na študente zdravstvene nege. Študenti med opravljanjem klinične prakse doživijo različna negativna čustva. Zaradi neprimernega odnosa manj uspešno sodelujejo z ostalimi, razmišljajo o tem, da bi zapustili profesijo zdravstvene nege ter nudijo manj kakovostno zdravstveno nego pacientom.
Keywords: trpinčenje, agresivnost, sovražno vedenje, klinično usposabljanje, mentorstvo, odnos do študentov, medosebni odnos.
Published: 03.03.2020; Views: 603; Downloads: 134
.pdf Full text (1,39 MB)

10.
Izkušnje negovalnega osebja z uporabo lutke pri stanovalcih z demenco
Barbara Mrkša, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča in namen: Demenca postaja vse bolj razširjena bolezen in predstavlja zdravstveni in socialni izziv. Z napredkom so se vedno bolj začele uveljavljati nefarmakološke oblike pomoči osebam z demenco. Takšne oblike osebam lajšajo simptome demence ter jih pomirjajo. Eden takšnih pristopov je terapevtska uporaba lutk. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšne so izkušnje članov tima zdravstvene nege in oskrbe z uporabo lutke pri osebah z demenco. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja z eksperimentalnim dizajnom. Kot metodo zbiranja podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, sestavljen iz dveh sklopov. Za analizo podatkov smo uporabili metodo deskriptivne statistike ter metodo tematske analize besedila. Rezultati: Udeleženci v raziskavi so izrazili pozitivne izkušnje z uporabo lutke pri stanovalcih z demenco. Izkušnje negovalnega osebja so pokazale, da so osebe z demenco, ki so uporabljale lutke, bolj umirjene, aktivno so sodelovale pri dnevnih aktivnostih, bile so bolj pogovorljive in družabne. Podatki kažejo, da je bilo zaznanih manj konfliktov. Izkušnje udeležencev v raziskavi kažejo, da so osebe z demenco, ki uporabljajo lutko v terapevtske namene, bolj vodljive. Manj je bilo zaznanega tavanja. Diskusija in zaključek: Člani tima zdravstvene nege in oskrbe so bili nad terapijo z lutko navdušeni in bodo z njeno uporabo še nadaljevali. Pomembno je, da si osebe z demenco lutko izberejo same in jih ne silimo v uporabo. Kadar je pristop k uporabi lutke pravilno predstavljen in izveden, je več možnosti za pozitivne rezultate.
Keywords: osebe z demenco, pristopi v zdravstveni obravnavi, terapija z lutko, učinki terapije z lutko, mnenje zaposlenih.
Published: 03.03.2020; Views: 362; Downloads: 68
.pdf Full text (961,76 KB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica