| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 33 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
31.
OSAMLJENOST STANOVALCEV V SOCIALNO VARSTVENEM ZAVODU
Andreja Bogdan, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili staranje, starostne fiziološke, psihološke spremembe in najpogostejše bolezni v tem obdobju. Poudarek diplomskega dela je osamljenost in pogostost čustvene praznine in izolacije pri starostniku. Osamljenost je drugo najpogostejše čustvo v starosti. Predstavili smo, kako pripravljenost na odhod v domsko varstvo in samostojnost vplivajo na starostnika v instituciji. Vključevanje starostnika v dnevne aktivnosti je pomembno, saj s tem preprečujemo socialno izolacijo, osamljenost in dvigujemo kakovost življenja v domskem varstvu. Medicinska sestra s svojo strokovnostjo, empatijo, potrpežljivostjo in razumevanjem ima pomembno vlogo pri kakovosti življenja starostnika. Z ugotavljanjem potreb po zdravstveni negi, izvajanjem zdravstvene nege, ohranjanjem samostojnosti, zdravstveno vzgojnim delom ima medicinska sestra tudi pomembno vlogo pri vključevanju stanovalca v dnevne aktivnosti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti kolikšen delež stanovalcev se v domu počuti osamljene, koliko se jih redno vključuje v dnevne aktivnosti v domu in ali zaposleni zdravstveni delavci opazijo osamljenost pri stanovalcih. Raziskava je zajemala 50 stanovalcev Doma starejših občanov Ljutomer, potekala je v mesecu marcu 2009. Ugotovili smo, da osamljenosti v domu za starejše ne občuti 2/3 anketiranih stanovalcev, kateri povedo, da si prosti čas zapolnijo z različnimi aktivnostmi, ki so v domu ponujene. Osamljenost je pogostejša v času praznikov in vikenda, saj se večina aktivnosti v katero je posamezni stanovalec vključen izvaja samo čez teden. V dnevne aktivnosti kot so delovna terapija, skupine starih za samopomoč ali tudi fizioterapija se redno vključuje slaba tretjina anketirancev. Zaskrbljujoč je predvsem podatek, da večina osamljenih stanovalcev meni, da zdravstveno negovalni tim pri njih osamljenost redko opazi. Zdravstveno negovalni tim, ki dela s starostniki, še posebej v domovih za starejše bi moral imeti dodatna znanja iz gerontologije. Ugotovili smo tudi, da okoliščine kot so pomanjkanje članov negovalnega tima zmanjšuje kakovost zdravstvene nege (v prehitrem izvajanju negovalnih aktivnosti, kot je umivanje, hranjenje, pomanjkljiv individualen pristop) in življenja starostnika v domu.
Ključne besede: starostnik, stanovalec, osamljenost, domsko varstvo, zdravstvena nega
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 3703; Prenosov: 983
.pdf Celotno besedilo (303,27 KB)

32.
KAKOVOST ODNOSA MEDICINSKE SESTRE S STAROSTNIKOM V DOMSKEM VARSTVU
Vlasta Zorec, 2010, diplomsko delo

Opis: Kaj starostnik pričakuje od življenja v domu, je odvisno od subjektivnega sveta posameznika, na katerega vpliva tudi odnos družbe do starosti. Stari ljudje oblikujejo odnos do institucije že pred vstopom v dom, in sicer na podlagi družbeno predpisane vloge institucije in lastnih izkušenj z institucionalno obliko bivanja. Stičišče pričakovanj stanovalcev in medicinske sestre je prostor, v katerem se oblikuje medsebojni odnos. Življenje v instituciji zahteva kompromise, saj je posameznik le delček velike organizacije. Delo s starostniki je povezano s stalno komunikacijo, ki je del poklicnega delovanja medicinske sestre in terapevtsko sredstvo za pomoč starostniku in je namenjena predvsem zadovoljevanju potreb starostnika. Preko nje upoštevamo enkratnost starostnika, njegove želje in potrebe. Z raziskavo smo želeli ugotoviti kakovost medsebojnih odnosov med medicinsko sestro in starostnikom v domskem varstvu. V raziskavo je bilo vključenih 50 starostnikov. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, in tako smo dobili odgovore na raziskovalna vprašanja. Rezultati ankete so pokazali, da je odnos medicinskih sester do starostnikov prijazen in da sestre starostnikom dajejo občutek razumevanja, zaupanja in topline. Prav tako imajo starostniki možnost odločanja in izbire in medicinske sestre so pripravljene prisluhniti, kadarkoli starostniki to želijo.
Ključne besede: Ključne besede: starostnik, domsko varstvo, medicinska sestra, komunikacija, medsebojni odnosi
Objavljeno: 02.02.2011; Ogledov: 3100; Prenosov: 488
.pdf Celotno besedilo (7,02 MB)

33.
VLOGA ŽIVALI PRI STAROSTNIKU V DOMSKEM VARSTVU
Andreja Doberšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Terapija, ki se izvaja s pomočjo živali, zlasti s šolanimi psi, vpliva na kakovost življenja starostnikov kot tudi posameznike, ki so vključeni ta program. To je oblika druženja posameznika in živali, katera ima številne prednosti in ugodno vpliva na zdravje ljudi. V ta namen usposobljene živali obiskujejo otroke, invalide, posameznike in starostnike v socialno varstvenih ustanovah vsaj enkrat na teden. Nekateri obiski so izključno družabniški, kar pomeni, da aktivnosti temeljijo predvsem na druženju uporabnika z živaljo in so preproste, saj se lahko ponavljajo pri različnih stanovalcih. Druga oblika so zahtevnejši obiski saj, imajo vedno smisel in namen doseči cilj, ki so si ga zastavili skupaj z uporabnikom. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili proces staranja in težave starostnika, ki se pojavljajo na psihičnem in fizičnem in tudi na socialnem področju. Opisali smo življenje starostnikov, ki bivajo v domskem varstvu in težave, ki se pojavijo ob selitvi starostnikov iz domačega okolja v domsko varstvo. Izpostavili smo terapijo s psi ter opisali način izvajanja terapije in njene učinke. Raziskava, ki je bila izvedena v domu starejših občanov Vrhnika je zajemala 10 starostnikov, ki so vključeni v program terapije s pomočjo psa in 10 starostnikov, ki niso vključeni v ponujen program. Rezultate smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 13 vprašanj odprtega, polodprtega in zaprtega tipa. Zanimala nas je vloga medicinske sestre pri strokovni terapiji obravnave starostnika s pomočjo živali in izvajanju terapije. Želeli smo ugotoviti socialne potrebe starostnika v novem okolju, predvsem nas je zanimala želja starostnika po druženju ž živalmi v domskem varstvu ter pozitivni in negativni vplivi živali na starostnika. Rezultati raziskave so pokazali da druženje starejših z živalmi, ki so vključeni v program terapije s psi ugodno vpliva tako na psihičnem, fizičnem in tudi socialnem področju. Razveseljivo je da, s pomočjo živali lahko uspešno opravimo proces integracije stanovalcev doma in proces mobilizacije k smiselnim aktivnostim. Hkrati se zadovoljijo potrebe po naklonjenosti in nežnosti in tudi, da možno obliko terapije s psi sprejema zdravstveno negovalna služba ( Marinšek, Tušak, 2007, str. 97 ).
Ključne besede: Ključne besede: starostnik, domsko varstvo, medicinska sestra, terapija s pomočjo živali.
Objavljeno: 18.05.2012; Ogledov: 1973; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (677,42 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici