| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
11.
Vloga medicinske sestre pri prehranjevanju in pitju starostnika v domu upokojencev
Špela Šobar, 2009, diplomsko delo

Opis: Hrana in prehrana postajata v sodobnem svetu vedno bolj pomembna veja znanosti, ker prodirata v najbolj zapletene mehanizme našega življenja, počutja, zdravja in bolezni ter nenazadnje v kratkost in dolgost našega življenja. Danes lahko že z zagotovostjo trdimo, da ima prehrana pomemben vpliv pri ohranjanju in krepitvi človekovega zdravja. Dobra in ustrezna prehrana pripomore tudi k hitrejšemu ozdravljenju ali vsaj lajšanju hujših in neozdravljivih bolezni. Po mnenju številnih avtorjev lahko s pravilno prehrano v zgodnjem, srednjem in poznem življenjskem obdobju omilimo ali preprečimo nekatere kronične bolezni v starosti in vplivamo na optimalno prehranjenost, vse to pa pripomore k boljši psihofizični kondiciji starostnika (Pokorn, 1996). V raziskavo je bilo vključenih 30 stanovalcev iz stanovanjskega in negovalnega dela. Z raziskavo smo želeli prikazati, ali so stanovalci v večini samostojni pri prehranjevanju in imajo možnost izbire hrane po lastni želji. Z anketo smo želeli ugotoviti prehranske navade starostnika v domskem varstvu in dejavnike tveganja, ki vplivajo na prehrano v starosti. Želeli smo predstaviti diete, ki so pripravljene za stanovalce, in ugotoviti, ali sprejemajo pripravljeno hrano v domu. Vprašanja, na katera so stanovalci odgovarjali, ne moremo potrditi v celoti. Ugotovljeno je bilo, da je 20 (67 %) stanovalcev samostojnih pri hranjenju in pitju in ne potrebujejo pomoči medicinske sestre. Z raziskavo smo ugotovili, da v domu le redko upoštevajo želje stanovalcev pri sestavi jedilnikov, saj je kar 16 (54 %) anketiranih odgovorilo, da le redko upoštevajo njihove želje glede prehranjevanja in pitja. Z vprašanji smo ugotovili, da medicinske sestre ugotavljajo vzrok za odklanjanje hrane. Stanovalci doma starejših občanov Novo mesto so večinoma samostojni pri prehranjevanju in pitju in ne potrebujejo pomoči medicinske sestre. Medicinska sestra svoje znanje in opazovanje uporablja pri delu s starostniki. Menim, da bi morali zaposleni bolj upoštevati želje stanovalcev pri pripravi vsakodnevnih jedilnikov posameznika.
Ključne besede: Institucionalno varstvo, prehrana starostnika, medicinska sestra, prehrana, zdravstvena nega.
Objavljeno: 24.12.2009; Ogledov: 4466; Prenosov: 686
.pdf Celotno besedilo (462,59 KB)

12.
Zdravstvena nega starostnika z motnjami strjevanja krvi
Martina Gjergjek, 2010, diplomsko delo

Opis: Motnje hemostaze vodijo do prepočasnega strjevanja krvi in s tem do nastanka strdkov v žilah. Za preprečevanja in zdravljenje trombemboličnih zapletov uporabljamo zdravila, ki zmanjšujejo strjevanje krvi. Diplomsko delo predstavlja starostnika z motnjami strjevanja krvi. V teoretičnem delu smo predstavili starostnika, motnje strjevanja krvi ter varno obravnavo starostnikov v antikoagulantni ambulanti s poudarkom na zdravstveni vzgoji starostnikov. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ankete, ki je bila izvedena v Splošni bolnišnici Murska Sobota v antikoagulantni ambulanti v letu 2009 med starostniki. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Vprašalnik je vseboval 15 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 35 starostnikov. Želeli smo ugotoviti najpogostejše motnje strjevanja krvi pri starostniku. Ugotovili smo, da je najpogostejša motnja venska tromboza. Prav tako so rezultati raziskave pokazali, da je večina starostnikov poučena o svoji bolezni, da poznajo delovanje zdravila proti strjevanju krvi in stranskih učinkih. Ugotovili smo tudi, da največ informacij o svoji bolezni pridobijo od medicinske sestre.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, starostnik, motnje strjevanja krvi
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 3860; Prenosov: 410
.pdf Celotno besedilo (3,45 MB)

13.
SPOSOBNOST SPREJEMANJA SLADKORNE BOLEZNI PRI STAROSTNIKU V DOMAČEM OKOLJU
Bernarda Jevšenak, 2010, diplomsko delo

Opis: Sladkorna bolezen je ena izmed najbolj razširjenih kroničnih bolezni. Ne gre le za eno bolezen, kakor nakazuje ime, temveč za skupino presnovnih bolezni, ki jim je skupna zvišana raven krvnega sladkorja. Starostniku upadajo življenjske funkcije, kar je psihično obremenjujoče. Če se temu pridruži na novo nastala kronična bolezen, je obremenitev še večja. Sprejetje bolezni, prilagoditev nanjo in sposobnost njenega obvladovanja predstavljajo za bolnika velike psihične in socialne težave, ki jih s pravočasnim in ustreznim ukrepanjem lahko izničimo. Ob sprejetju bolezni so bolnikom v veliko pomoč podpora družine, vedno dosegljiva pomoč zdravstvenih delavcev, njihova zdravstvena vzgoja in izobraževanje. Z raziskavo smo želeli opisati sladkorno bolezen, ki se pojavlja v starosti in ugotoviti sposobnosti razumevanja in sprejemanja bolezni v domačem okolju. V raziskavo je bilo vključenih 25 starostnikov s sladkorno boleznijo, ki so obiskali ambulanto splošne medicine. S pomočjo anketnega vprašalnika smo dobili odgovore na predhodno postavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovljeno je bilo, da je 70 % anketiranih pri zdravljenju in vodenju bolezni samostojnih. Iz tega lahko sklepamo, da so anketiranci kljub starosti dobro razumeli zdravstveno vzgojni program in se naučili razumeti bolezen in njeno zdravljenje. Ostalih 30 % največkrat potrebuje pomoč zaradi slabovidnosti in pozabljivosti. Ugotovljeno je bilo, da so izpostavljene starostne spremembe, zaradi katerih potrebujejo spremljevalce in vodje. To so običajno njihovi svojci, ki so skupaj z bolnikom vključeni v zdravstveno vzgojni program.
Ključne besede: starostnik, starostne spremembe, sladkorna bolezen, zdravstvena nega, standard obravnave
Objavljeno: 07.06.2010; Ogledov: 2741; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

14.
Spremljanje starostnika s spremembo spoznavnih sposobnosti v domu upokojencev
Simona Kovše, 2010, diplomsko delo

Opis: Temelj uspešne obravnave starostnika je, da medicinska sestra pri svojem delu uporablja celoten pristop in s tem upošteva duševno, duhovno, fizično in socialno stanje posameznika. Pomembno je, da medicinska sestra pozitivno vpliva na njegovo samospoštovanje in samostojnost ter spodbuja, ohranja in čim dlje vzdržuje tiste sposobnosti pri dementnih starostnikih, ki so še ohranjene. V diplomski nalogi bomo predstavili skupino stanovalcev na varovanem oddelku s spremljanjem spoznavnih sposobnosti na osnovi vprašalnika KPSS (kratek preizkus spoznavnih sposobnosti). Podatke, ki smo jih dobili iz dokumentacije iz pred enim letom, smo primerjali s trenutnim stanjem stanovalca. Cilj raziskovalnega dela diplome je ugotoviti in spremljati napredovanje demence na osnovi izvedbe vrednotenja vprašalnika KPSS in ugotoviti stopnjo demence stanovalca; predstaviti bioritem in metodo dela s skupino stanovalcev na varovanem oddelku in ugotoviti najpogostejše negovalne probleme v posameznih življenjskih aktivnosti stanovalca s spremembo spoznavnih sposobnosti ter zahtevnosti izvajanja zdravstvene nege. Rezultati so pokazali, da lahko stopnja demence v času enega leta napreduje v naslednjo stopnjo demence, kar pomeni spremembe vedenja posameznika na področju spoznavnih sposobnosti. Medicinska sestra na podlagi svojih strokovnih znanj ob upoštevanju želja in sposobnosti starostnikov, vključuje starostnike v različne skupine, ki pripomorejo k ohranjanju senzomotoričnih, perceptivno-kognitivnih in psiho-socialnih sposobnosti.
Ključne besede: zdravstvena nega, demenca, kognitivne sposobnosti, komunikacija
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 2940; Prenosov: 572
.pdf Celotno besedilo (918,84 KB)

15.
ZDRAVSTVENA NEGA STAROSTNIKA S PREKOMERNO TELESNO TEŽO V PROGRAMU CINDI
Valentina Viher, 2010, diplomsko delo

Opis: Zdrava in ustrezna prehrana je pomemben dejavnik v skrbi za zdravje in s tem za kvaliteto življenja v starosti. Samo z zdravo prehrano lahko organizmu zagotovimo vse potrebne hranljive ter zaščitne snovi in ga tako v veliki meri varujemo pred nastankom nekaterih obolenj, hkrati pa ga ohranjamo v dobri telesni ter duševni pripravljenosti. Tako lahko vplivamo tudi na kakovost življenja v poznejših letih. Prehrano je treba prilagajati biološkim in energijskim potrebam, ki se s starostjo človeka spreminjajo, zato količinsko in kakovostno neprimerna prehrana prej ali slej pripelje v zdravstvene probleme. V diplomskem delu smo predstavili starostnika s prekomerno telesno težo v programu CINDI. V teoretičnem delu je opisana zdrava prehrana v starosti in posledice debelosti. Poseben del je namenjen programu CINDI in vlogi medicinske sestre v promociji zdravja ter posebnosti zdravstvene vzgoje. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Vprašalnik je vseboval 24 vprašanj in sodelovalo je 15 starostnikov. Želeli smo ugotoviti prehrambene navade starostnikov in njihov način življenja v Prekmurju. Ugotovili smo, da ima večina nepravilni režim prehranjevanja, da so le zmerno telesno dejavni, in da je program CINDI uspešen za hujšanje ali izgubo telesne teže.
Ključne besede: starostnik, zdrava prehrana, prekomerna telesna teža, program CINDI, promocija zdravja
Objavljeno: 11.05.2010; Ogledov: 3025; Prenosov: 558
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

16.
SLABOVIDEN STAROSTNIK V DOMAČEM OKOLJU
Petra Stopar, 2010, diplomsko delo

Opis: Slabovidnost je obolenje, ki najbolj prizadene starejšo populacijo, kjer so v ospredju težave, ki spremljajo njihove spremembe na telesnem, psihičnem in socialnem področju. Z napredovanjem bolezni so izražene spremembe samopodobe, ker z omejevanjem gibljivosti in nesamostojnostjo pri telesnih naporih niso več zmožni samostojnega življenja. V študiji primera smo uporabili opisno metodo dela s pomočjo anketnega vprašalnika in intervjuja slabovidne starostnice v domačem okolju. Informacije smo pridobili tudi z opazovanjem in ocenjevanjem zdravstvenega in emocionalnega stanja bolnice ter njenega bivalnega okolja. Slaboviden starostnik je zelo odvisen od pomoči drugih. Bolnica in ostali člani družine zelo dobro medsebojno sodelujejo in si medsebojno pomagajo ter vzpodbujajo pri vsakodnevnih opravilih. Opazno je, da bolnici največ pomoči nudi mož. Medsebojno razumevanje jo motivira k neodvisnosti pri bivanju v domačem okolju. Življenje bolnice v domačem okolju narekuje, da tudi družina potrebuje pomoč medicinske sestre, ki vstopa v obravnavo družine, jo spremlja, svetuje in uči razumeti spremembe slabovidnosti. Dokazano je, da je naloga družine pri bolnici vezana na fizično, psihično in socialno oskrbo in zdravstveno stanje. Pomembno je varovanje in stalno spremljanje ter vzpodbujanje aktivnosti za samostojnost pri življenju v domačem okolju.
Ključne besede: Ključne besede: starostnik, slabovidnost, slepota, bolezni in poškodbe oči, družina, medicinska sestra
Objavljeno: 11.05.2010; Ogledov: 2284; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (691,53 KB)

17.
Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
Mojca Intihar, 2010, diplomsko delo

Opis: Urinska inkontinenca je še vedno tabu tema, o kateri ljudje ne spregovorijo radi in se zapirajo vase. Je bolezen, ki ne ogroža življenja, vendar povzroča veliko socialno izolacijo, saj se starostniki zaradi sramu in občutka, da imajo vonj po seču, raje osamijo in ostanejo doma. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, katere težave se pojavijo pri starostnikih z urinsko inkontinenco. Zanimalo nas je, če prepoznajo rizične dejavnike težav z uriniranjem, kako so seznanjeni z urinsko inkontinenco, komu od zdravstvenega osebja zaupajo svojo težavo in od koga pričakujejo največ pomoči. V raziskavo je bilo vključenih 40 starejših ljudi z urinsko inkontinenco, ki obiskujejo uroginekološko ambulanto Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča na Ptuju. S pomočjo anketnega vprašalnika smo dobili ustrezne odgovore na predhodno postavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovljeno je bilo, da ima največ (17) starejših ljudi težave zaradi strahu pred neprijetnim vonjem, zaradi tega se tudi zadržujejo doma in ne hodijo v družbo. Pri starejših ljudeh se pojavljata še strah pred mokroto in strah pred osamljenostjo. Teži jih tudi misel, da ne bodo pravočasno prišli do stranišča. Polovica starejših ljudi (50 %) je poiskalo pomoč ob uhajanju urina pri kašljanju, kihanju, smehu in dvigovanju bremen in razvidno je, da gre za stresno urinsko inkontinenco. Vseh 40 (100 %) starejših ljudi je odgovorilo, da so seznanjeni z urinsko inkontinenco, svojo težavo najbolj zaupajo zdravniku, ki jim predstavi in usmerja v nadaljnjo obravnavo pomembne vloge medicinske sestre. Splošno javnost je potrebno informirati o problematiki urinske inkontinence, da bodo starostniki pravočasno poiskali zdravniško pomoč, saj vemo, da minejo desetletja, preden starejši spregovorijo o tej težavi. Med starostniki je še vedno prisotna misel, da je urinska inkontinenca nekaj sramotnega.
Ključne besede: urinska inkontinenca, starostnik, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 11.05.2010; Ogledov: 3594; Prenosov: 831
.pdf Celotno besedilo (5,57 MB)

18.
Potrebe starejših do medgeneracijskega sodelovanja v lokalni skupnosti Pomurja
Nina Škrilec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili staranje populacije v svetu in v Sloveniji. Populacija starejših ljudi se v Sloveniji povečuje zaradi zmanjšane rodnosti in dviga življenjske dobe. Izpostavili smo kakovost življenja starostnikov, potrebo osebne priprave posameznika za starost kakor tudi odgovornost države. Na starost se je treba pripravljati s pomočjo izobraževanj, informiranjem prebivalstva, medsebojnim povezovanjem in s tečaji za medgeneracijsko sožitje, kot to izvaja Inštitut Antona Trstenjaka. Za kakovostno starost posameznika je pomembna tudi komunikacija med mladostnikom in starostnikom ter generacijo srednjih let. Vse generacije naj bodo med sabo povezane in se dopolnjujejo. Starejšim so mladi zelo pomembni, pomagajo jim ohraniti veselje do življenja in življenjski optimizem. Predstavili smo tudi skupine za samopomoč starejših v lokalni skupnosti Pomurja. Želeli smo izvedeti, ali si starejši v lokalni skupnosti želijo več medgeneracijskih odnosov ali imajo težave v navezovanjem stikov z drugimi ljudmi in ali si v skupinah za samopomoč pridobijo nove kontakte ter prijateljstva. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika med štirimi skupinami v domu starejših občanov in med dvanajstimi skupinami v Beltinski sekciji. Rezultati raziskave so pokazali, da anketiranci nimajo težav v navezovanjem stikov z drugimi ljudmi. V skupinah za samopomoč starejših v lokalni skupnosti Pomurja starostniki pridobijo nove kontakte in prijateljstva. Želijo si več medgeneracijskih odnosov z različnimi drugimi ljudmi.
Ključne besede: starostnik, skupina za samopomoč, komunikacija, kakovost življenja
Objavljeno: 14.06.2010; Ogledov: 2232; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

19.
Samostojnost starostnika z Alzheimerjevo demenco v dnevnem varstvu zavoda
Valerija Spevan, 2010, diplomsko delo

Opis: Staranje in starost nista bolezen, temveč le fiziološki proces in starostniki so najbolj heterogena populacijska skupina. V starosti so pogoste duševne motnje med njimi Alzheimerjeva demenca. Ko svojci starostnika spoznajo, da gre za kronično bolezen s progresivnim potekom in slabim izidom, se odločajo za namestitev v instituconalno varstvo. Dnevno varstvo je oblika institucionalnega varstva, namenjena posameznikom, ki podaljšuje bivanje ljudi v lastnih domovih. Naloga medicinske sestre, ki dela s starostniki v dnevnih centrih je zdravstvena nega s poudarkom zdravstveno vzgojnega dela. Medicinska sestra pri svojem delu uporablja celosten pristop in s tem upošteva fizično, psihično in duhovno ter socialno stanje posameznika. Pomembno je, da medicinska sestra prilagaja potrebe starostnika in ga motivira za aktivnosti, ki ohranjajo duševne, telesne in socialne sposobnosti. Sodelovanje starostnika z okolico postane aktivnejše, krepi se samopodoba ter občutek lastne vrednosti. Pri empiričnem delu so bili podatki zbrani na osnovi 14 osnovnih življenjskih aktivnostih Virginije Henderson v primerjavi z lestvico ocene sposobnosti samooskrbe (LOSS lestvica).V raziskavi smo se opredelili na študijo primera. Odgovori primerljivosti obeh lestvic so ocena samooskrbe starostnice, ki ima delne težave samostojnega izvajanja nekaterih dnevnih aktivnosti. Poudarjena je vloga medicinske sestre z individualno obravnavo uporabnice na osnovi spodbujanja, usmerjanja in stalnega spremljanja za njeno varno vključitev v novo okolje.
Ključne besede: starostnik, Alzheimerjeva bolezen, zdravstvena nega, dnevno varstvo.
Objavljeno: 09.08.2010; Ogledov: 2481; Prenosov: 359
.pdf Celotno besedilo (831,48 KB)

20.
Vloga medicinske sestre v rehabilitaciji bolnikov multiple skleroze
Marina Milovanović, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili vlogo medicinske sestre pri pacientih z multiplo sklerozo v času rehabilitacije. Multipla skleroza (MS) je kronična, vnetna, demielinizacijska, gensko vezana, vendar ne dedna nevrološka bolezen, kjer imajo pomembno vlogo dejavniki okolja. Opisana je vloga medicinske sestre pri spremljanju pacientov z multiplo sklerozo v času napredovanja bolezni in v času rehabilitacije v programu obnovitvene rehabilitacije, ki je pri obravnavi bolnikov zelo pomembna in raznolika. Medicinska sestra deluje na vseh področjih, ne samo kot izvajalka zdravstvene nege, vendar tudi kot učiteljica, vir, svetovalka. Bolniku poleg celotne oskrbe nudi tudi čustveni suport. Cilji diplomskega dela so bili predstaviti multiplo sklerozo in njihovo društvo, opredeliti pomen in vlogo medicinske sestre pri obravnavi bolnikov, ter opisati najpogostejše težave s katerimi se soočajo bolniki s postavljeno diagnozo. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave narejene v rehabilitacijskem centru. Rezultate smo pridobili z anonimnim anketnim vprašalnikom, ki je zajemal 14 vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Anketirali smo 50 pacientov s potrjeno diagnozo multiple skleroze. Zbrane rezultate smo statistično obdelali in grafično prikazali. Ugotovitve so pokazale izredno malo odstopanje med rezultati, ki kažejo da poslabšanje bolezni nastopi po potrjeni diagnozi in sicer v obdobju enega meseca do enega leta. Bolniki potrebujejo največ pomoči pri življenjski aktivnosti gibanje in ustrezna lega. V času obnovitvene rehabilitacije je za vzdrževanje maksimalnega gibanja in funkcionalne zmožnosti s čustveno podporo strokovna pomoč medicinske sestre zelo pomembna.
Ključne besede: multipla skleroza, bolnik, vloga medicinske sestre, rehabilitacija
Objavljeno: 09.08.2010; Ogledov: 3896; Prenosov: 844
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici