| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Vzroki za sprejem v dom starejših v mestu in na podeželju : (diplomsko delo)
Darja Prošt, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: starostniki, zdravstvena nega, standard sprejema, domsko varstvo
Objavljeno: 27.11.2008; Ogledov: 3883; Prenosov: 806
.pdf Celotno besedilo (513,10 KB)

2.
Zdravstvena nega kahektičnega starostnika : (diplomsko delo)
Suada Matić, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: prehrana v starosti, kaheksija, dehidracija, zdravstvena nega, negovalne diagnoze
Objavljeno: 27.11.2008; Ogledov: 4901; Prenosov: 987
.pdf Celotno besedilo (365,55 KB)

3.
Samopodoba pacienta s traheostomo : (diplomsko delo)
Rosvita Gjergjek, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: rak grla, traheostoma, samopodoba, psihosocialna rehabilitacija, študija primera
Objavljeno: 16.02.2009; Ogledov: 4814; Prenosov: 1607
.pdf Celotno besedilo (388,06 KB)

4.
Način življenja starostnika z obstipacijo
Mihaela Poličnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili način življenja starostnikov z obstipacijo v institucionalnem varstvu. V prvem delu smo predstavili starost in prehrano, ki ima pomembno vlogo pri prebavi. Opisali smo posebnosti prehranjevanja in pitja pri starostniku. Poudarek diplomskega dela je bil namenjen obstipaciji pri starostniku in odvajalnim sredstvom. Opisali smo domsko varstvo in organiziranost zdravstvene nege v Centru starejših Gornji Grad. Posebno poglavje smo namenili zdravstveni negi kronično obstipiranega starostnika. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali je obstipacija pogost problem pri starostnikih in ugotoviti najpogostejše vzroke zaprtja. Ugotoviti smo želeli, ali starostnike motivirajo za aktivnosti gibanja, ki jih ponujajo v zavodu. Raziskavo smo izvedli v februarju 2009 v Centru starejših Gornji Grad. V raziskavo je bilo vključenih 40 stanovalcev. Anketni vprašalnik je vseboval 16 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Rezultati so pokazali, da je obstipacija pogost problem pri starostnikih. Ugotovili smo, da uživajo naravna odvajalna sredstva za lajšanje težav z odvajanjem. Rezultati raziskave so tudi pokazali, da stanovalci, ki imajo težave z odvajanjem popijejo premalo tekočine. Ugotovljeno je bilo, da je medicinska sestra tista, ki spodbuja stanovalce k aktivnostim v domu.
Ključne besede: starostnik, način življenja, obstipacija, odvajalna sredstva, medicinska sestra, institucionalno varstvo
Objavljeno: 27.03.2009; Ogledov: 4967; Prenosov: 798
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

5.
Starejši organizem in zdravila : (diplomsko delo)
Mateja Savić, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: starost, starostniki, zdravila, farmakodinamika, farmakokinetika, zdravstvena nega, samozdravljenje
Objavljeno: 09.03.2009; Ogledov: 2698; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (456,62 KB)

6.
Zdravstvena nega starostnika in pomoč družini pri napredovani Parkinsonovi bolezni (VIS_Jelen_Mojca_1981_30030678)
Mojca Jelen, 2009, diplomsko delo

Opis: Parkinsonova bolezen je obolenje starejših, kjer so v ospredju težave, ki spremljajo njihove spremembe na telesnem, psihičnem in socialnem področju. Z napredovanjem bolezni so izražene spremembe samopodobe, ker z omejevanjem gibljivosti in nesposobnostjo telesnih naporov, niso več zmožni samostojnega življenja. V študiji primera smo uporabili opisno metodo dela s pomočjo vprašalnika in intervjuja starostnika z napredovalo Parkinsonovo boleznijo. Informacije smo pridobili tudi z opazovanjem in ocenjevanjem bolnikovega zdravstvenega in emocionalnega stanja ter njegovega bivalnega okolja. Starostnik s Parkinsonovo boleznijo je zelo odvisen od pomoči drugih. Stopnja samooskrbe je nizka, spreminja se s spremembami počutja bolnika. Bolnik in ostali člani družine zelo dobro poznajo bolezen in napredovanje bolezni. Bolniku nudijo oporo in pomoč. Opazi se, da največ časa za oskrbo in nego bolnika prevzema žena, vendar deluje utrujena in izčrpana. Življenje z bolnikom v domačem okolju v času trajanja in slabšanja bolezni narekuje, da družina potrebuje pomoč medicinske oziroma patronažne medicinske sestre, ki vstopa v obravnavo družine, spremlja, svetuje in uči razumeti spremembe napredovanja bolezni. Dokazano je, da je naloga družine pri bolniku vezana na fizično nego in oskrbo, zdravstveno stanje, varovanje in stalno spremljanje ter vzpodbujanje aktivnosti in družabništvo.
Ključne besede: starost, Parkinsonova bolezen, družina, zdravstvena nega
Objavljeno: 02.06.2009; Ogledov: 2942; Prenosov: 538
.pdf Celotno besedilo (947,84 KB)

7.
Sporazumevanje v starosti in med boleznijo
Marjetka Kodermac, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira pomen komunikacije in sporazumevanja s starostniki v času zdravja in bolezni. V diplomski nalogi je opredeljena komunikacija, staranje in spremembe v starosti, predstavljene so bolezni in sindromi starostnika, ki vplivajo na komunikacijo, sporazumevanje z naglušnim, slabovidnim/slepim ter kognitivno motenim starostnikom, predstavljena je tudi vloga medicinske sestre v komunikaciji s starostnikom v zdravstveni negi starostnika. Z raziskavo smo želeli ugotoviti s kakšnimi težavami se srečuje zdravstveno osebje med pogovorom s starostnikom, katere okoliščine vplivajo na pogovor, ugotoviti najpogostejše ovire za uspešno sporazumevanje in ugotoviti ali se upošteva starostnikovo dostojanstvo. Ugotoviti smo želeli tudi strokovno znanje medicinskih sester, ali vedo dovolj o komunikaciji in katero obliko komunikacije uporabljajo. Raziskava zajema 30 naključno izbranih anketirancev v domu upokojencev Danice Vogrinec v Mariboru. Grafično prikazani rezultati so pokazali, da je vzrok težav med pogovorom predvsem iz strani starostnikov, saj ne slišijo dobro in zaradi pešanja kognitivnih funkcij starostniki zdravstvenih delavcev ne razumejo, prav tako se težave pojavljajo tudi pri nepoznavanju starostnikovih navad. Iz raziskave je razvidno, da okoliščine kot so pomanjkanje časa in kadra, ustreznost prostora in okolja, ter nepravilen sistem dela ovirajo uspešen pogovor s stanovalci. Razvidno je, da je večina anketirancev za najpogostejšo oviro v sporazumevanju označilo pomanjkanje časa za odkrit pogovor, negotovost in strah pacienta ter nezaupanje pacienta, organizacijske pomanjkljivosti, pomanjkljivo znanje in izkušnje zdravstvenega osebja. Raziskava nam je tudi pokazala, da so anketiranci na svojem delovnem mestu opazili nekaj situacij kršenja starostnikovega dostojanstva kot npr. ignoriranje, neposlušnost, neenakost, uporaba pomanjševalnic ter predolgo razgaljen starostnik med nego. Večina anketiranih se je udeležilo strokovnega izobraževanja o komunikaciji in meni, da so v času izobraževanja pridobili dovolj znanja o pomenu komunikacije ter da imajo dovolj strokovnega znanja za delo s starostnikom. V raziskavi je tudi razvidno, da anketiranci največkrat uporabljajo tako verbalno kot neverbalno komunikacijo. Pri neverbalni komunikaciji se največ poslužujejo nasmeha, pogleda, stisku roke, mimiki obraza, uporabo terapevtskega dotika, najmanj pa se poslužujejo božanja.
Ključne besede: komunikacija, sporazumevanje, starostnik, medicinska sestra, samopodoba, zdravstvena nega
Objavljeno: 02.06.2009; Ogledov: 4076; Prenosov: 960
.pdf Celotno besedilo (590,46 KB)

8.
Mobilnost in kakovost obravnave pacienta po možganski kapi v domu starejših
Marcela Zabret, 2009, diplomsko delo

Opis: Zdravstvena vzgoja in svetovanje starostniku o gibanju je pomembna naloga medicinske sestre v domskem varstvu. V diplomskem delu smo predstavili mobilnost pacientov po možganski kapi v domu starejših. Opisana je zdrava starost, aktivno staranje, obdobja preventive staranja, koristnost gibanja in primerna telesna dejavnost v starosti. Opisani so dejavniki tveganja starostnikov za samostojno gibanje, izpostavljena je možganska kap, njene posledice, zapleti in kakovost življenja po njej. Predstavljena je vloga medicinske sestre v obravnavi mobilnosti pacienta v procesu zdravstvene nege in vloga medicinske sestre po možganski kapi v procesu zdravstvene nege.
Ključne besede: starostnik, možganska kap, mobilnost, kakovost obravnave, institucionalno varstvo
Objavljeno: 14.07.2009; Ogledov: 3435; Prenosov: 890 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (665,13 KB)

9.
Zdravstvena nega starostnika po operaciji kolka med rehabilitacijo v Termah Zreče
Darja Vodovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Prebivalstvo po vsem svetu se stara, število starostnikov se veča. Sorazmerno se zvišuje tudi odstotek padcev in posledičnih zlomov kolka, ki so za starostnika pogosto lahko usodni. Poznavanje notranjih, predvsem pa zunanjih dejavnikov tveganja za zlom kolka je bistvenega pomena, saj jih pogosto lahko odstranimo. Rehabilitacija starostnika po poškodbi je zahtevna in pogosto ne doseže zastavljenih ciljev. Vloga medicinske sestre v obravnavi starostnika v fazi rehabilitacije s fiziatrom in fizioterapevti v ospredju pogosto ostaja nevidna, čeprav je starostniku neprestano v pomoč pri izvajanju osnovnih življenjskih aktivnosti na poti k ponovni samostojnosti. V raziskavi je sodelovalo 25 starostnikov po 65. letu starosti, ki so po zlomu kolka bili sprejeti na zdraviliško zdravljenje v zdravilišče Terme Zreče. Raziskava je temeljila na osnovi lestvice funkcijske neodvisnosti (Functional Independence Measure-FIM), ki ocenjuje samostojnost izvajanja osemnajstih motoričnih in kognitivnih aktivnosti. Ocenjevalno lestvico smo uporabili trikrat: ob sprejemu, po enem tednu bivanja in ob odpustu. Podatke smo obdelali v programih Microsoft Excel in Microsoft Word. Rezultate ocenjevalne lestvice smo izrazili v obliki osnovnih življenjskih aktivnosti po Virginiji Henderson in tako ugotavljali odvisnost starostnika od medicinske sestre. Rezultati so pokazali, da je vloga medicinske sestre v postopku rehabilitacije zelo pomembna, saj je večina starostnikov ob sprejemu in še po prvem tednu terapevtske obravnave odvisna od pomoči pri osnovnih življenjskih aktivnostih. Pogosto tudi po odpustu ostanejo odvisni od pomoči svojcev, kar je pogosto vzrok za sprejem v institucionalno varstvo.
Ključne besede: Ključne besede: starostnik, zlom kolka, rehabilitacija, FIM lestvica, osnovne življenjske aktivnosti
Objavljeno: 14.07.2009; Ogledov: 7669; Prenosov: 1323
.pdf Celotno besedilo (871,97 KB)

10.
Zadovoljstvo starostnikov v dnevnem varstvu : diplomsko delo
Urška Kolar, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili starostnika, dnevno varstvo v socialno varstvenem zavodu, storitve ki jih ponujajo v zavodu, ter druge oblike varstva za starejše. Poudarjena je vloga medicinske sestre, ki se srečuje s starostniki v dnevnem varstvu, kjer ima najpomembnejšo nalogo zagotavljanja kakovosti življenja s pomočjo prizadevanj za pospeševanje in ohranitev zdravja. Pri empiričnem delu smo uporabili deskriptivno-opisno metodo dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je obsegal 18 vprašanj. Anketo smo izvedli v mesecu marcu 2009 s pomočjo starostnikov, ki obiskujejo dnevno varstvo v Domu ob Savinji Celje. Cilj raziskovalnega dela naloge je bil predstaviti oblike bivanja starostnikov s poudarkom na dnevnem varstvu in zadovoljstvu uporabnikov s storitvami, ki jih ponuja dnevni center. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali so uporabniki dnevnega varstva zadovoljni s storitvami, ki jih ponuja dnevni center, kakšno je njihovo počutje v dnevnem varstvu in kateri so najpogostejši vzroki za bivanje v dnevnem varstvu. V raziskavi je sodelovalo 20 naključno izbranih starostnikov nad 65 let. Rezultati so pokazali, da je večina starejših zadovoljna z bivanjem in obravnavo in da se v dnevnem varstvu počutijo zelo dobro, kot najpogostejši vzrok za bivanje v dnevnem varstvu pa so navedli nezmožnost samooskrbe. Iz raziskave je tudi razvidno, da starostnikom bivanje v dnevnem varstvu omogoča daljše bivanje v domačem okolju.
Ključne besede: starostnik, dnevno varstvo, zadovoljstvo, zdravstven nega
Objavljeno: 09.10.2009; Ogledov: 3515; Prenosov: 553
.pdf Celotno besedilo (491,47 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici