1. Poškodbe starostnikov v domskem varstvuPolona Šprager, 2012, diplomsko delo Opis: Pogostost padcev in posledično poškodb s starostjo narašča zaradi različnih vzrokov oz. spremljevalcev starosti, kot so starostno slabšanje vida, motenje ravnotežja, osteoporozne spremembe okostja, kronične bolezni, zdravila, pa tudi premajhna telesna dejavnost. Preprečevanje poškodb v starosti je preprečevanje padcev in njihovih posledic, ki bistveno poslabšajo kakovost življenja starejšega človeka. Zmanjša se funkcijska sposobnost, poveča se strah pred ponovnim padcem in zaradi tega omejevanje dejavnosti. Večja je odvisnost in izguba samostojnosti, poveča pa se tudi umrljivost zaradi poškodb.
V diplomskem delu smo predstavili najpogostejše bolezni gibal v starosti ter dejavnike tveganja za poškodbo. Omejili smo se tudi na padce in njihove posledice, zdravljenje in rehabilitacijo. Ugotovljeno je, da je najvažnejša vloga medicinske sestre pri preprečevanju padcev in poškodb z njenim poznavanjem dejavnikov tveganja ter njeno vlogo ocenjevanja.
V raziskovalnem delu smo na osnovi ocene tveganja za padec skušali ugotoviti, v katero skupino tveganja sodijo posamezni stanovalci in katera prevladuje. Zanimalo nas je tudi, ali imajo starostniki, pri katerih je stabilnost hoje zmanjšana in uporabljajo pripomočke za gibanje, večje tveganje za padec, prav tako kognitivne funkcije.
Ugotovili smo, da ima večina stanovalcev visoko tveganje za padec in poškodbo. Prav tako se poveča tveganje pri tistih, pri katerih je stabilnost hoje zmanjšana, čeprav uporabljajo pripomočke za hojo. Kot samostojen vzrok za padec so se izkazale tudi spremenjene kognitivne funkcije.
Ključne besede: starostnik, medicinska sestra, padec, poškodba, ocenjevalne lestvice.
Objavljeno v DKUM: 04.07.2012; Ogledov: 3218; Prenosov: 657
 Celotno besedilo (1,07 MB) |
2. Ocenjevanje pojava bolečine v zdravstveni negi starostnikaMirjana Kovačič, 2012, diplomsko delo Opis: Bolečina je zapleteno in raznovrstno stanje, ki ga določajo zaznavni, čustveni in socialni dejavniki. V starosti je velik problem, saj nezdravljena omejuje starostnike pri vsakdanjih aktivnostih, zato je nujna obravnava z zdravljenjem, ki včasih bolečino odpravi popolnoma, velikokrat pa omogoči znosno olajšanje.
Ključne besede: Starostnik, zdravstvena nega, ocenjevanje bolečine, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 11.06.2012; Ogledov: 2386; Prenosov: 442
Celotno besedilo (551,42 KB) |
3. VLOGA ŽIVALI PRI STAROSTNIKU V DOMSKEM VARSTVUAndreja Doberšek, 2012, diplomsko delo Opis: Terapija, ki se izvaja s pomočjo živali, zlasti s šolanimi psi, vpliva na kakovost življenja starostnikov kot tudi posameznike, ki so vključeni ta program. To je oblika druženja posameznika in živali, katera ima številne prednosti in ugodno vpliva na zdravje ljudi. V ta namen usposobljene živali obiskujejo otroke, invalide, posameznike in starostnike v socialno varstvenih ustanovah vsaj enkrat na teden. Nekateri obiski so izključno družabniški, kar pomeni, da aktivnosti temeljijo predvsem na druženju uporabnika z živaljo in so preproste, saj se lahko ponavljajo pri različnih stanovalcih. Druga oblika so zahtevnejši obiski saj, imajo vedno smisel in namen doseči cilj, ki so si ga zastavili skupaj z uporabnikom. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili proces staranja in težave starostnika, ki se pojavljajo na psihičnem in fizičnem in tudi na socialnem področju. Opisali smo življenje starostnikov, ki bivajo v domskem varstvu in težave, ki se pojavijo ob selitvi starostnikov iz domačega okolja v domsko varstvo. Izpostavili smo terapijo s psi ter opisali način izvajanja terapije in njene učinke.
Raziskava, ki je bila izvedena v domu starejših občanov Vrhnika je zajemala 10 starostnikov, ki so vključeni v program terapije s pomočjo psa in 10 starostnikov, ki niso vključeni v ponujen program. Rezultate smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 13 vprašanj odprtega, polodprtega in zaprtega tipa. Zanimala nas je vloga medicinske sestre pri strokovni terapiji obravnave starostnika s pomočjo živali in izvajanju terapije. Želeli smo ugotoviti socialne potrebe starostnika v novem okolju, predvsem nas je zanimala želja starostnika po druženju ž živalmi v domskem varstvu ter pozitivni in negativni vplivi živali na starostnika. Rezultati raziskave so pokazali da druženje starejših z živalmi, ki so vključeni v program terapije s psi ugodno vpliva tako na psihičnem, fizičnem in tudi socialnem področju. Razveseljivo je da, s pomočjo živali lahko uspešno opravimo proces integracije stanovalcev doma in proces mobilizacije k smiselnim aktivnostim. Hkrati se zadovoljijo potrebe po naklonjenosti in nežnosti in tudi, da možno obliko terapije s psi sprejema zdravstveno negovalna služba ( Marinšek, Tušak, 2007, str. 97 ).
Ključne besede: Ključne besede: starostnik, domsko varstvo, medicinska sestra, terapija s pomočjo živali.
Objavljeno v DKUM: 18.05.2012; Ogledov: 3077; Prenosov: 371
Celotno besedilo (677,42 KB) |
4. Starostniki z osteoporozo v lokalni skupnostiAndrej Malič, 2012, diplomsko delo Opis: Osteoporoza je sistemska kostna bolezen, ki jo označujejo nizka mineralna gostota in strukturne spremembe, ki zmanjšajo kostno trdnost in povečajo nagnjenost k zlomom. Osteoporoza ne prizadene celotnega organizma, temveč le kosti. Pri bolezni je prisotna večja lomljivost kosti, ki je vzrok za zlome že pri manjših naporih ali poškodbah. Za bolezen je značilno, da se večinoma pojavi v pozni starosti in najpogosteje pri ženskah. Na voljo so zdravila, ki zavirajo razgradnjo kosti kot tudi takšna, ki pospešujejo tvorbo novih kosti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti starostnikovo poznavanje rizičnih dejavnikov z namenom preprečevanja osteoporoze v svojem okolju. Zanimalo nas je, na kakšne načine se vključujejo v aktivnosti društva, kakšne težave imajo z osteoporozo, njihovo poznavanje načinov preprečevanja in zmanjševanja težavnosti bolezni, namen vključevanja v društvo ter njihove želje po dodatnih informacijah o bolezni. V raziskavo je bilo vključenih 80 članov društev bolnikov z osteoporozo po vsej Sloveniji. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili odgovore na predhodno zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da 69 (86 %) članov osteoporozo preprečuje z uživanjem živil z veliko vsebnostjo kalcija. Kot najpogostejši razlog za vključevanje v aktivnosti društva za osteoporozo je 66 (82 %) članov navedlo pridobivanje znanja o bolezni. Kar 67 (84 %) članov je navedlo, da se vanje najpogosteje vključujejo zaradi kontrolnih meritev kostne gostote. Najpogosteje, in sicer 64 (80 %) članov, sodeluje na izletih, ki jih izvajajo društva. Kot najpogostejšo težavo, ki jo imajo zaradi osteoporoze, je kar 65 (81 %) članov navedlo zmanjšanje telesne višine. Starostniki z osteoporozo so v društvih veliko bolje seznanjeni z informacijami o osteoporozi, zato posvečajo večjo skrb svojemu zdravju. Društva v okviru ponujenih aktivnosti pripomorejo k optimalni kakovosti življenja bolnikov, ki se soočajo s to boleznijo. Na ta način se veliko bolj zavedajo svoje bolezni in ji posvečajo več pozornosti.
Ključne besede: Starostniki, osteoporoza, društva bolnikov z osteoporozo, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 18.05.2012; Ogledov: 2284; Prenosov: 299
Celotno besedilo (1,40 MB) |
5. Diabetično stopalo pri starostnikuBarbara Senčar, 2011, diplomsko delo Opis: Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki traja vse življenje in zahteva neprekinjeno zdravljenje in zdravstveno nego. Pravilna prehrana je eden od dejavnikov, ki vplivajo na dobro obvladovanje sladkorne bolezni. Med drugimi dejavniki, ki pripomorejo k dobri urejenosti sladkorne bolezni, so redna telesna aktivnost, osebna higiena, samokontrola in redno jemanje zdravil. Z raziskavo smo želeli ugotoviti težave starostnikov s sladkorno boleznijo, ter njihovo razumevanje preventivnih ukrepov. V raziskavo je bilo vključenih 80 starostnikov s sladkorno boleznijo, in sicer 40 starostnikov iz Zasebne ambulante splošne medicine Sladki Vrh in 40 starostnikov iz Zasebne ambulante splošne medicine Šentilj. Rezultati raziskave so pokazali, da so pri več kot polovici starostnikov s sladkorno boleznijo prisotne težave, ki se največkrat kažejo kot bolečine in spremembe na nogah. Ugotovili smo, da večina starostnikov razume pomen izvajanja preventivnih ukrepov, saj si redno pregledujejo stopala vsaj 1krat na teden, poznajo pa tudi navodila za preprečevanje komplikacij na nogah.
Ključne besede: starostnik, sladkorna bolezen, diabetično stopalo, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 06.01.2012; Ogledov: 3306; Prenosov: 552
Celotno besedilo (1,92 MB) |
6. NEGOVALNI TIM V ODNOSU S STAROSTNIKOM V DOMSKEM VARSTVUNataša Kurnik, 2011, diplomsko delo Opis: Starostniki se za domsko varstvo pogosto odločajo zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, postopne odvisnosti pri posameznih življenjskih aktivnostih in kadar svojci v domačem okolju ne morejo nuditi ustrezne pomoči. S strani članov negovalnega tima pričakujejo prijaznost, spoštovanje, razumevanje, pomoč, zaupnost in sposobnost poslušanja. Zdravstvena nega starostnikov je zahtevna, izjemno pomembna in vse bolj aktualna.
Namen raziskave je ugotoviti, kakšen je odnos medicinske sestre do starostnikov v domskem varstvu. Cilj je bil predstaviti staranje, spremembe v starosti, značilnosti komunikacije s starostniki v domskem varstvu ter vlogo medicinske sestre v medosebnem odnosu s starostnikom.
Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. V raziskavo je bilo vključenih 30 starostnikov v domskem varstvu, podatke pa smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika.
Na osnovi dobljenih rezultatov anketnih odgovorov smo ugotovili, da odnos članov negovalnega tima bistveno vpliva na vživljanje in dobro počutje starostnikov v domskem varstvu. Ugotovitve kažejo, da ima večina članov negovalnega tima do starostnikov delno spoštljiv odnos in da si starostniki želijo prijaznosti, ter spoštovanje dostojanstva. Iz raziskave je tudi razvidno, da starostniki ob nespoštovanju njihovega dostojanstva občutijo užaljenost in jezo.
Bistvena vodilo članov negovalnega tima pri delu z starejšimi je pozitiven odnos, usmerjen k ustvarjalnemu reševanju problemov in težav. S pozitivno naravnanostjo članov negovalnega tima do starostnikov se že v začetnem odnosu s starostniki vzpostavijo dobre medsebojne vezi, ki so temelj dobre kakovosti življenja in zadovoljstva starostnikov in članov negovalnega tima.
Ključne besede: starost, starostnik, domsko varstvo, negovalni tim, medsebojni odnosi
Objavljeno v DKUM: 27.09.2011; Ogledov: 2738; Prenosov: 272
Celotno besedilo (628,96 KB) |
7. Pomen telesne dejavnosti v starostiGordana Halužan, 2011, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Telesna dejavnost je pomembna za ohranjanje telesnega in duševnega zdravja ljudi v času staranja. Zmanjšuje tveganje za padce in poškodbe pri padcih, ki predstavljajo eno glavnih težav tretjega življenjskega obdobja. V procesu staranja se postopoma zmanjšujejo funkcionalne sposobnosti organizma. Telesna nedejavnost je eden izmed dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih obolenj, ki predstavljajo glavni vzrok smrti v državah Evropske unije. Družba je odgovorna za ustvarjanje pogojev, ki omogočajo aktivno staranje. Glavne funkcije medicinske sestre so krepitev in ohranjanje zdravja ter preprečevanje bolezni. Zato je potrebno, da medicinska sestra spodbuja telesno dejavnost tudi v času staranja in tako širi kulturo gibanja med ljudmi. S svojimi dejavnostmi vpliva na izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi. V raziskavo, na temo pomen telesne dejavnosti v starosti, je bilo vključenih 20 starostnikov iz Rogaške Slatine, ki so vključeni v gibalno vadbeno skupino za starejše od 65 let. Z anonimno anketo smo želeli ugotoviti, kateri so njihovi glavni motivi za vključevanje v organizirano gibalno vadbeno skupino in kakšen pomen pripisujejo starostniki gibalnim aktivnostim.
Ugotovili smo, da je 85 % anketiranim ohranjanje gibalnih sposobnosti najmočnejši motiv za udejstvovanje v vadbeni skupini, hkrati je 90 % anketiranih mnenja, da telesna dejavnost zmanjšuje tveganje za nastanek kronično nenalezljivih obolenj. Z raziskavo smo ugotovili, da je 95 % anketiranim telesna dejavnost pomembna za krepitev zdravja in hkrati 75 % anketiranim predstavlja eno izmed možnosti zdravega načina življenja. Z raziskavo ugotovimo, da so starostniki osveščeni o pomenu telesne dejavnosti in so mnenja, da je telesna dejavnost tista, ki jim omogoča ohranjanje psihofizičnih sposobnosti v starosti.
Ključne besede: Ključne besede: starost, medicinska sestra, telesna dejavnost, smernice telesne dejavnosti.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2011; Ogledov: 3987; Prenosov: 494
Celotno besedilo (833,67 KB) |
8. Družina in dementni starostnikLidija Ambrož, 2011, diplomsko delo Opis: Demenca je bolezen starosti. Z naraščanjem starejše populacije narašča tudi število starostnikov, ki obolevajo za različnimi somatskimi in duševnimi obolenji med katerimi je najpogostejša demenca. Podatki kažejo, da po 90 letu starosti bolezen prizadene okrog 60% starostnikov.
Ko starostnik ni več sposoben sam skrbeti zase, mu najprej priskoči na pomoč družina, ki pa mnogokrat nima dovolj moči in znanja, da bi lahko poskrbela za dementnega starostnika. Na koncu je namestitev v socialno varstveni zavod neizogibna. Medicinska sestra v socialno varstvenem zavodu ne prevzame odgovornosti samo do stanovalcev temveč je odgovorna tudi do najbližjih svojcev, ki velikokrat občutijo nemoč in osebni poraz, ker niso poskrbeli za svojo drago osebo.
V diplomskem delu smo predstavili vidike staranja, podrobno smo opisali demenco, ter predstavili družino, ki se sooča s težavami katere so povezane z boleznijo. Posebno poglavje smo namenili zdravstveni negi v socialno varstvenih zavodih ter predstavili vlogo medicinske sestre.
V raziskovalnem delu smo na osnovi anketnega vprašalnika želeli ugotoviti kakšno je poznavanje demence med tistimi svojci, ki so za starostnika skrbeli, s kakšnimi težavami so se soočali v času bivanja v domačem okolju, ali so poiskali pomoč tudi zase, in ali poznajo programe pomoči, ki so namenjeni svojcem starostnikov z demenco.
Ugotovili smo, da svojci sicer poznajo bolezen, vendar si želijo še dodatnih znanj. Med najpogostejše vzroke za namestitev v socialno varstveno ustanovo navajajo vedenjske motnje, spremenjeno osebnost ter nezmožnost, da bi lahko starostniku omogočili stalno prisotnost.
Motnje, ki so posledica demence, pa kljub osveščanju še vedno v veliki meri povezujejo s samim procesom staranja.
Ključne besede: dementni starostnik, družina, socialno varstveni zavod
Objavljeno v DKUM: 19.09.2011; Ogledov: 2981; Prenosov: 422
Celotno besedilo (391,05 KB) |
9. Medicinska sestra prostovoljka v skupinah starih za samopomoč v domskem varstvuAleksandra Gorenak, 2011, diplomsko delo Opis: Skupine starih za samopomoč so v domskem varstvu uporabna metoda dela oziroma pristop, ki pozitivno vpliva na kakovost življenja vključenih starostnikov. Pozitivno vpliva na zaznavanje medčloveških odnosov, preprečuje njihovo osamljenost in socialno izoliranost.
Predstaviti želimo vlogo medicinske sestre v skupinah starih za samopomoč, njeno izobraževanje in delovanje v skupinah. Uporabili smo deskriptivno metodo in opisali izsledke raziskave, temelječe na anketnem vprašalniku. V raziskavi je sodelovalo 16 voditeljev skupin starih za samopomoč v domu starejših občanov. Želeli smo ugotoviti, kako medicinske sestre ter ostali voditelji doživljajo druženje s starostniki v skupinah in kaj jim delo v skupinah pomeni. Za kakovostno življenje starejših v domovih so skupine starih za samopomoč oblika aktivnosti za izboljšanje medčloveških odnosov,za medicinsko sestro pa so oblika profesionalne samopomoči pred poklicno praznino, vsakdanjim rutinskim delom pri starostnikih in sindromu izgorelosti. Skupine so odlično dopolnilo k strokovni rasti, pridobivanju novih znanj in veščin ter spoznavanju dela s starostniki in njihovega življenjskega obdobja.
Ugotovljeno je bilo, da medicinskim sestram in ostalim voditeljem skupin starih za samopomoč pomenijo osebno zadovoljstvo ter možnost pridobivanja novih znanj in veščin, v druženju s starostniki v skupinah starih za samopomoč pa vidijo možnost, da jih lahko bolje spoznajo. V razpravi je predstavljena interpretacija dobljenih podatkov raziskave.
Ključne besede: Ključne besede: prostovoljstvo, medicinska sestra prostovoljka, komunikacija s starostnikom, skupine starih za samopomoč.
Objavljeno v DKUM: 14.06.2011; Ogledov: 2734; Prenosov: 229
Celotno besedilo (525,59 KB) |
10. KAKOVOST ODNOSA MEDICINSKE SESTRE S STAROSTNIKOM V DOMSKEM VARSTVUVlasta Zorec, 2010, diplomsko delo Opis: Kaj starostnik pričakuje od življenja v domu, je odvisno od subjektivnega sveta posameznika, na katerega vpliva tudi odnos družbe do starosti. Stari ljudje oblikujejo odnos do institucije že pred vstopom v dom, in sicer na podlagi družbeno predpisane vloge institucije in lastnih izkušenj z institucionalno obliko bivanja. Stičišče pričakovanj stanovalcev in medicinske sestre je prostor, v katerem se oblikuje medsebojni odnos. Življenje v instituciji zahteva kompromise, saj je posameznik le delček velike organizacije.
Delo s starostniki je povezano s stalno komunikacijo, ki je del poklicnega delovanja medicinske sestre in terapevtsko sredstvo za pomoč starostniku in je namenjena predvsem zadovoljevanju potreb starostnika. Preko nje upoštevamo enkratnost starostnika, njegove želje in potrebe.
Z raziskavo smo želeli ugotoviti kakovost medsebojnih odnosov med medicinsko sestro in starostnikom v domskem varstvu. V raziskavo je bilo vključenih 50 starostnikov. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, in tako smo dobili odgovore na raziskovalna vprašanja. Rezultati ankete so pokazali, da je odnos medicinskih sester do starostnikov prijazen in da sestre starostnikom dajejo občutek razumevanja, zaupanja in topline. Prav tako imajo starostniki možnost odločanja in izbire in medicinske sestre so pripravljene prisluhniti, kadarkoli starostniki to želijo.
Ključne besede: Ključne besede: starostnik, domsko varstvo, medicinska sestra, komunikacija, medsebojni odnosi
Objavljeno v DKUM: 02.02.2011; Ogledov: 3933; Prenosov: 588
Celotno besedilo (7,02 MB) |
