1. Didaktika : Med dediščino preteklosti in sodobnim utripom učenja in poučevanja, zbornik povzetkov2025, zbornik Opis: Zbornik povzetkov konference prinaša raznolike in aktualne prispevke s področja vzgoje in izobraževanja. V osrednjem delu so predstavljene teme refleksije učiteljev, procesno usmerjenega študija ter sodobnih izzivov visokošolske didaktike. Razprave se dotikajo tudi stresa in izgorelosti učiteljev ter participacije študentov v akademskem odločanju. V sklopu specialnih didaktik avtorji obravnavajo pomen kulturne dediščine, matematične koncepte, zgodovinsko poučevanje in praktične vidike pouka biologije. Prispevki o jezikovnem pouku izpostavljajo pomen kritičnega branja, jezikovne politike in metodike. Sekcija o pouku izpostavlja sodobne didaktične pristope, pouk na prostem ter teoretske modele. Zadnji sklop vključuje prispevke o svetovalnem delu, umetnosti v izobraževanju ter izzivih pri izobraževanju odraslih. Skupno zbornik odraža preplet teoretskih uvidov in praktičnih rešitev za izboljšanje kakovosti izobraževalnega procesa.
Ključne besede: refleksija učiteljev, visokošolska didaktika, procesno usmerjen študij, participacija študentov, specialne didaktike, pouk, svetovalno delo, kulturna dediščina, poučevanje jezikov, didaktične metode, izobraževanje odraslih, kakovost izobraževanja
Objavljeno v DKUM: 20.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
 Povezava na datoteko |
2. Bralni vzori : bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah ter knjižnicahDragica Haramija, Sabina Fras Popović, Sonja Pečjak, Milena Ivanuš-Grmek, Petra Javrh, Polona Jančič Hegediš, Tjaša Jug, Miha Kovač, Marta Licardo, Monika Mithans, Mojca Puncer, Polonca Šek, Katarina Švab, Janja Usenik, Polona Vilar, Ines Voršič, Sabina Ograjšek, 2025 Opis: Bralna pismenost se razvija v celotnem človekovem življenju, še posebej intenzivno pa v času izobraževanja. Med ključnimi dejavniki za razvijanje bralnih kompetenc in bralne kulture pri otrocih ter mladih je odrasli, ki spremlja njihov razvoj in je bralni zgled. V prvi vrsti so to starši in skrbniki, a s(m)o tudi strokovni delavci v izobraževalni in knjižnični dejavnosti izredno pomembni spodbujevalci bralnih navad otrok, učencev, dijakov, študentov in drugih odraslih v izobraževalnem procesu. V projektu Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah smo se posvetili proučevanju in vrednotenju pomena ter vloge, razumevanja, razširjenosti in razvitosti ter prisotnosti bralnih navad strokovnih delavcev v izobraževanju in knjižnicah. Projekt traja 24 mesecev (od oktobra 2023 do septembra 2025), v njem pa sodeluje 17 raziskovalcev s Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Ključne besede: bralna pismenost, bralne navade pedagoških delavcev, bralne navade knjižničarjev, pogostost branja, kakovost bralnih gradiv
Objavljeno v DKUM: 12.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 76
 Celotno besedilo (92,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Razvijanje socialnih veščin učencev med pandemijo : magistrsko deloVeronika Pintarič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo preučuje spremembe v pedagoških pristopih, ki so nastale kot posledica prehoda na izobraževanje na daljavo med pandemijo. To je predstavljalo izziv tako za učitelje kot učence, saj je uvedba izobraževanja na daljavo zahtevala prilagoditve na pedagoškem in organizacijskem nivoju. Učitelji so se soočali s spremembami v socialnem vedenju učencev. Zaradi zaprtja vzgojno-izobraževalnih ustanov so bile te veščine pri učencih okrnjene, kar je zahtevalo prilagojene pedagoške pristope.
Namen raziskave je bil preučiti izobraževanje na daljavo med pandemijo, s poudarkom na mnenju učiteljev o spremembah socialnega vedenja učencev. Zanimalo nas je, katere socialne veščine so učitelji najpogosteje razvijali in koliko časa so temu posvetili. V raziskavi je sodelovalo 957 slovenskih osnovnošolskih učiteljev. Raziskava je pokazala, da je večina učiteljev opazila spremembe v socialnem vedenju otrok, predvsem v tem, da učenci manj upoštevajo pravila odraslih in se slabše odzivajo na konflikte. Učitelji so največ časa posvetili razvoju socialnih veščin sodelovanja, odgovornosti, empatije in samokontrole. Najpogosteje so uporabljali individualno svetovanje, sledile so sodelovalno učenje in socialne igre, medtem ko so redkeje uporabljali igre vlog. Večina učiteljev je opazila napredek zaradi krepitve socialnih veščin učencev. Prav tako se je večina učiteljev za razvijanje socialnih veščin počutila kompetentna, a bi se vendar udeležili dodatnih izobraževanj na to temo.
Ključne besede: pandemija, izobraževanje na daljavo, socializacija, socialne veščine
Objavljeno v DKUM: 07.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,48 MB) |
4. Stališča staršev učencev osnovne šole do uporabe eAsistenta in Lo.Polisa : magistrsko deloVeronika Brdnik, 2025, magistrsko delo Opis: Sodelovanje med šolo in starši ima ključno vlogo pri uspešnem izobraževanju otrok. Redna in učinkovita izmenjava informacij, obveščanje o napredku ter pravočasno reševanje morebitnih težav prispevajo k boljši podpori učencem in spodbujajo njihov razvoj, za kar je nujna ustrezna in učinkovita komunikacija.
V sodobnem času informacijsko-komunikacijska tehnologija pomembno vpliva na izboljšanje te komunikacije. Pri tem izstopata predvsem orodji, kot sta eAsistent in Lo.Polis, ki omogočata učiteljem in staršem enostaven dostop do informacij o šolskem delu otrok, njihovih ocenah, izostankih, vedenju in drugih pomembnih dogodkih. Ker sta ti orodji postali skoraj neizogibni v sodobnem šolskem sistemu, hkrati pa je o zadovoljstvu uporabnikov na tem področju malo znanega, se magistrsko delo osredotoča na stališča staršev osnovnošolcev glede uporabe eAsistenta in Lo.Polisa. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako starši ocenjujejo svojo uporabniško izkušnjo, kako pogosto in za katere namene uporabljajo omenjeni orodji, kje vidijo prednosti, s kakšnimi izzivi se soočajo pri njuni uporabi ter kako zadovoljni so z njima.
Ugotovljena stališča staršev glede uporabe eAsistenta in Lo.Polisa kažejo, da večina staršev redno uporablja orodji, daje prednost brezplačnim različicam in ceni možnost sprotnega spremljanja otrokovega napredka. Prav tako se večina strinja, da orodji ne moreta nadomestiti osebnega stika z učitelji. Skupni pomisleki so povezani z višjo ceno plačljivih paketov in vprašanji glede varnosti uporabe, kar kaže na relativno enotna mnenja staršev.
Ključne besede: komunikacija, sodelovanje s starši, informacijsko-komunikacijska tehnologija, eAsistent, Lo.Polis
Objavljeno v DKUM: 14.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (963,14 KB) |
5. Komunikacijska kompetenca učiteljev razrednega pouka : magistrsko deloZala Broz, 2024, magistrsko delo Opis: Komunikacijska kompetenca vključuje verbalno in neverbalno izražanje, aktivno poslušanje ter prilagajanje komunikacije glede na situacijo in sogovornika. Pri učiteljih razrednega pouka je to temeljna profesionalna veščina, ki vpliva na kakovost poučevanja in sodelovanja z različnimi deležniki. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako učitelji ocenjujejo pomen verbalne in neverbalne komunikacije, svojo kompetentnost pri delu z učenci, starši in strokovnimi sodelavci ter pomen stalnega strokovnega izpopolnjevanja na tem področju.
V raziskavi je sodelovalo 221 učiteljev razrednega pouka iz Slovenije. Rezultati deskriptivne ravni kažejo, da učitelji visoko vrednotijo pomen verbalne in neverbalne komunikacije, pri čemer je nekoliko bolj poudarjena verbalna. Med verbalnimi komponentami izstopa govorna modulacija, med neverbalnimi pa drža telesa in govorica oči.
Učitelji se pri delu z učenci večinoma ocenjujejo kot komunikacijsko kompetentni, in sicer tako pri ustni kot pisni komunikaciji, pri čemer najvišje ocenjujejo svojo komunikacijsko kompetentnost pri individualnih učnih oblikah dela. Pri delu s starši je komunikacijska kompetenca preko elektronskih sporočil in govorilnih ur ocenjena najvišje, nekoliko nižje pa pri roditeljskih sestankih in družabnih dogodkih. Pri delu s strokovnimi delavci učitelji najvišje ocenjujejo svojo komunikacijsko kompetentnost z učitelji in šolsko svetovalno službo, nekoliko nižje pa z ravnateljem. Raziskava potrjuje tudi, da učitelji pripisujejo velik pomen stalnemu razvijanju komunikacijske kompetence. Izsledki raziskave poudarjajo pomembnost kontinuiranega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev na področju komunikacije, saj prispeva k izboljšanju njihove kompetentnosti in kakovosti dela z učenci, starši ter strokovnimi sodelavci.
Ključne besede: komunikacija, komunikacijska kompetenca, učitelji, izobraževanje, strokovni naziv
Objavljeno v DKUM: 14.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,74 MB) |
6. Poznavanje in uporaba pravil šolskega reda med slovenskimi osnovnošolskimi učitelji : magistrsko deloLucija Planinšek, 2024, magistrsko delo Opis: Pravila šolskega reda so dokument, ki skupaj z vzgojnim načrtom in pravili hišnega reda deluje kot sredstvo vzgojnega delovanja v šolskem prostoru. Čeprav pravila šolskega reda in hišni red morda ne prejmejo toliko pozornosti kot vzgojni načrt, so kljub temu pomembna dopolnitev, saj urejajo vedenje učencev ter določajo pravice in dolžnosti vseh udeležencev v šolskem okolju. Njihov glavni namen je zagotavljanje varnega in strukturiranega učnega okolja, kjer se spoštujejo vrednote in normativni okvirji, kar omogoča učinkovito izvajanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti. Pomembnost pravil šolskega reda se odraža v njihovem vplivu na vsakodnevno delovanje šole, saj prispevajo k ohranjanju discipline in reda, kar je bistveno za dobro počutje učencev in učiteljev ter za ustvarjanje pozitivne šolske klime.
Namen raziskave zaključnega dela je bil ugotoviti poznavanje in uporabo pravil šolskega reda med osnovnošolskimi učitelji ter njihovo mnenje o pogostosti posodabljanja teh pravil. V raziskavi je sodelovalo 311 osnovnošolskih učiteljev iz celotne Slovenije. Rezultati so pokazali, da učitelji dobro poznajo pravila šolskega reda, pri čemer učitelji z višjimi strokovnimi nazivi in razredniki ocenjujejo, da pravila poznajo bolje. Sodelovanje pri pripravi pravil je boljše med učitelji z višjimi nazivi in razredniki, pri čemer večina učiteljev meni, da to sodelovanje prispeva k izboljšanju učnega okolja. Učitelji s pravili šolskega reda seznanjajo učence in starše na različne načine, kot so pogovori, roditeljski sestanki in informacijsko-komunikacijska orodja. Pravila šolskega reda ocenjujejo kot koristna, zlasti pri urejanju uporabe pametnih naprav, obravnavi neprimernega vedenja in drugih disciplinskih vprašanj. Večina učiteljev podpira redno posodabljanje pravil, pri čemer se nagibajo k letni prilagoditvi glede na spremembe v šolskem okolju.
Ključne besede: vzgoja, izobraževanje, vzgojni načrt, pravila šolskega reda
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 43; Prenosov: 116
Celotno besedilo (2,01 MB) |
7. Perceptions of didactic strategies among pupils and teachers in primary schoolMonika Mithans, Joca Zurc, Milena Ivanuš-Grmek, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: The quality of educational work is inextricably linked to many factors at the system, school, teacher, and student levels. This research was carried out within the project ‘Education of Teachers as a Factor of Providing High-quality Life-long Learning in the Learning Society/The Society of Fast Socio-economic Changes and Unsure Future’, funded by the Slove-nian Research Agency. This paper provides a basic overview of the char-acteristics of open instruction, an umbrella term that combines active and learner-centred didactic strategies. The empirical section focuses on the use of didactic strategies. The survey was carried out with 1,536 primary school4 pupils in Grades 7 and 9 and 263 of their teachers. Both pupils and teachers cited problem-based learning and research-based learning as the most commonly used didactic strategies, while project-based learning was the least frequently used. Despite the agreement on the most and least frequently used didactic strategies, there are statisti-cally significant differences between pupils’ and teachers’ perceptions of all selected didactic strategies. Teachers reported that they used these strategies more often than was perceived by their pupils. We also found a statistically significant impact of better learning performance on the perception of certain didactic strategies. The results of the study raise new research questions, especially in the design of more detailed analy-ses of the use of didactic strategies in pedagogical practice.
Ključne besede: academic performance, didactic strategies, primary school, pupil activity
Objavljeno v DKUM: 14.08.2024; Ogledov: 76; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,76 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. Spodbujanje razredne klime s poudarkom na razvoju socialnih in čustvenih kompetenc učencev 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja : magistrsko deloSara Budak, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu predstavljamo znanstvena spoznanja na področju razvoja socialnih in čustvenih kompetenc učencev, ki se kažejo skozi razredno klimo in temeljijo na vseživljenjskem učenju. V šoli je treba razvijati socialne in čustvene veščine tako, da vzpostavimo spodbudno učno okolje, s katerim krepimo pozitivno razredno klimo. Pri tem ima pomembno vlogo razrednik. Z akcijskim raziskovanjem smo proučevali razredno klimo 5. razreda, s ciljem ozaveščati učence o pojmih socialne in čustvene pismenosti. Za posamezno delavnico so učenci podali svoje vtise o všečnosti, počutju in ravni sodelovanja na delavnici. Na koncu smo na podlagi izvedbe in evalvacije strategij oblikovali smernice za spodbujanje razredne klime. Ugotovili smo, da so bile večini učencev delavnice všeč, njihovo počutje pa je bilo odvisno od vzdušja v razredu na dan izvajanja posamezne delavnice, pri čemer je večina aktivno sodelovala na vseh delavnicah. Na koncu izvedbe vseh delavnic se razredna klima sicer ni bistveno izboljšala, smo pa ugotovili, da je treba za krepitev socialnih in čustvenih kompetenc učencev izvesti več delavnic v daljšem časovnem obdobju in da k razredni klimi prispeva razrednik s svojim vedenjem in vodenjem razreda.
Ključne besede: razredna klima, socialne in čustvene kompetence, vodenje razreda, razrednik.
Objavljeno v DKUM: 27.02.2024; Ogledov: 633; Prenosov: 205
Celotno besedilo (3,30 MB) |
10. Izkušnje strokovnih delavcev s pojavom nasilja na izbrani osnovni šoli : magistrsko deloŠpela Tavčer, 2023, magistrsko delo Opis: Nasilje je v šolskem prostoru in zunaj njega zelo pogost pojav. Raziskave kažejo, da so otroci s posebnimi potrebami pogosteje izpostavljeni medvrstniškemu nasilju, pri katerem prevzemajo vlogo žrtve, lahko pa se znajdejo tudi v vlogi nasilneža.
V raziskavi nas je zanimalo, v kolikšni meri se na izbrani osnovni šoli pojavljajo različne oblike (medvrstniškega) nasilja. Osredotočili smo se na obravnavo in odzive na splošno medvrstniško nasilje, medvrstniško nasilje nad otroki s posebnimi potrebami ter medvrstniško nasilje otrok s posebnimi potrebami nad vrstniki in nasilje otrok s posebnimi potrebami nad strokovnimi delavci. Ugotavljali smo tudi, katere preventivne ukrepe za preprečevanje nasilja uporabljajo na izbrani osnovni šoli.
V raziskavo smo vključili 7 naključno izbranih strokovnih delavcev različnih profilov na izbrani osnovni šoli osrednjeslovenske regije. Podatke smo zbirali s pomočjo poglobljenega polstrukturiranega intervjuja. Izkazalo se je, da strokovni delavci na izbrani osnovni šoli zaznavajo vse prej omenjene oblike nasilja. Zaznavajo predvsem psihično nasilje, fizično nasilje se pojavlja redkeje. Ugotovili smo, da strokovni delavci ob zaznavi nasilja sledijo Protokolu ob zaznavi in obravnavi medvrstniškega nasilja v vzgoji in izobraževanju, pripravljenega s strani Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Rezultati raziskave kažejo tudi, da na izbrani osnovni šoli redno sodelujejo tudi z zunanjimi institucijami in veliko časa namenijo preventivnim ukrepom na področju medvrstniškega nasilja in tudi na področju nasilja na splošno.
Ključne besede: nasilje, medvrstniško nasilje, posebne potrebe, inkluzija
Objavljeno v DKUM: 06.02.2024; Ogledov: 378; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,19 MB) |
