| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
SIMULACIJE INFUZIJSKIH SISTEMOV NA SIMMAN SIMULATORJU
Katja Veršić, 2009, diplomsko delo

Opis: Uporaba infuzijskih črpalk v kliničnem okolju strmo narašča, kar predstavlja tudi večjo možnost zapletov in napak, ki se lahko pojavijo pri aplikaciji terapije. Zato je dobra izurjenost medicinskih sester izjemnega pomena. Neprecenljivo možnost učenja nam omogočajo simulatorji, katerih najpomembnejša prednost je, da dovoljujejo študentom, ki sodelujejo v njih napake brez kakršnega koli tveganja za bolnikovo zdravje. Tako pridobljeno znanje lahko študentje kasneje uporabijo v resničnih situacijah v kliničnem okolju. V diplomskem delu smo simulirali napake, ki se lahko pripetijo v praksi pri delu z infuzijskimi črpalkami. Za simulacijo napak je bilo nekoliko potrebno prilagoditi simulator, kar smo tudi opisali v diplomskem delu. Ugotovili smo, da je SimMan simulator ustrezno okolje za učenje za delo z infuzijskimi črpalkami. Diplomsko delo predstavlja začetno fazo izgradnje okolja za simulacije zapletov, povezanih z infuzijskimi sistemi, ki jo v bodoče lahko še dopolnjujemo z novimi vsebinami.
Ključne besede: simulacije, infuzijski sistemi, simulator bolnika
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 1764; Prenosov: 654
.pdf Celotno besedilo (3,95 MB)

3.
Računalniški simulatorji umetne ventilacije
Kristina Mlinar, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali, kateri računalniški simulatorji so na voljo za učenje umetne ventilacije. Največ ustreznih simulatorjev smo našli na spletnih straneh proizvajalcev ventilatorjev. Opisali smo simulacijo ventilatorja EVITA 4, proizvajalca Dräger. Za simulacijo smo se odločili zaradi tega, ker je ventilator prisoten v mnogih kliničnih okoljih po državi. Ugotovili smo, da simulator podpira večino funkcij, ki jih najdemo na realnem aparatu. Glede na pregled literature smo ugotovili, da simulatorji pripomorejo k bolj učinkovitem pridobivanju znanja.
Ključne besede: računalniške simulacije, učenje s pomočjo simulacij, simulacijska tehnologija, umetna ventilacija.
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 2068; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

4.
Analiza postopkov umerjanja anestezijskega aparata
Sebastjan Jekl, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali poznavanje postopkov umerjanja anestezijskega aparata v dveh bolnišnicah. Z anketnim vprašalnikom smo preverjali, ali zaposleni zdravstveni delavci na področju anestezije umerjajo anestezijski aparat v skladu s protokoli, ki jih predlagajo proizvajalci aparatov. Rezultati kažejo, da ni razlike med poznavanjem umerjanja med obema bolnišnicama. Kljub temu smo opazili manjše napake pri protokolu umerjanja, ki pa bistveno ne vplivajo na delovanje aparata. Poudarili bi potrebo po osveščanju zaposlenih glede na vsakodnevno testiranje, saj smo ugotovili, da so primeri, kjer anketiranci aparata ne testirajo dnevno. Iz raziskave ugotavljamo, da vseeno manjši delež zaposlenih potrebuje izobraževanje na področju umerjanja, zaradi morebitnih redkih primerov, ki se lahko pripetijo v operacijski dvorani, kot je na primer napaka v centralnem dovodu kisika, ki zahteva takojšnjo menjavo jeklenke s kisikom.
Ključne besede: Ključne besede: anestezijska medicinska sestra, anestezijski aparat, predihavanje, umerjanje anestezijskega aparata, anestezijski dihalni sistem, lahkohlapni anestetiki, pretočni merilnik.
Objavljeno: 11.06.2010; Ogledov: 2047; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

5.
SIMULACIJA TEHNOLOGIJE NADZORA NAD GLOBINO ANESTEZIJE- BIS MONITOR
Vlasta Kaučič, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo izdelali simulacijsko okolje za predstavitev tehnologije nadzora nad globino anestezije. Preverili smo ali so obstoječi simulatorji ustrezni za simulacijo BIS monitorja. Na svetovnem spletu smo poiskali vsebine v obliki računalniških simulatorjev, ki obravnavajo tehnologijo BIS monitoringa in se osredotočili na ključne učne točke. Diplomsko delo tako predstavlja učbenik za uporabo simulacije tehnologije nadzora nad globino anestezije. Monitor BIS je nevrofiziološka naprava s pomočjo katere neprekinjeno analiziramo elektroencefalogram (EEG) bolnika med anestezijo kot tudi v zadnjem času vse pogosteje v enotah intenzivne medicine (EIM) za oceno globine sedacije. Vloga medicinske sestre pri anesteziji je zelo pomembna. Medicinska sestra pri anesteziji izvaja nadzor in priprave bolnika na operacijo, nadzor med anestezijo in spremlja bolnika po končani operaciji. Pri nadzoru in terapiji se uporablja v današnjem času zelo kompleksna tehnologija. Primarni uporabniki tehnologije v zdravstvu so medicinske sestre, ki skrbijo za tehnologijo in morajo biti na tem področju zadostno izobražene ter usposobljene. Pri uporabi nove in že obstoječe tehnologije, lahko pride do resnih zapletov zaradi nepravilne uporabe te tehnologije.
Ključne besede: anestezija, globina anestezije, simulacije, izobraževanje
Objavljeno: 24.12.2010; Ogledov: 2554; Prenosov: 342
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

6.
TEHNOLOGIJA ZUNAJTELESNEGA KRVNEGA OBTOKA IN MONITORINGA MED OPERACIJO NA ODPRTEM SRCU
Nikola Kotnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali tehnologijo zunajtelesnega krvnega obtoka (ZTKO), ki jo uporabljamo med operacijo na odprtem srcu. Ugotavljamo, da ni bistvene razlike v opremi, ki jo uporabljajo trije kardiokirurški centri v Sloveniji (Maribor, Ljubljana in Izola). Valjčne črpalke imajo še vedno prednost pred centrifugalnimi, ki se pri nas uporabljajo le v zunajtelesni membranski oksigenaciji (ECMO). Za zaščito miokarda uporabljamo krvavo anterogradno in retrogradno kardioplegijo v razmerju 4:1. Monitoring plinov v arterijski krvi izvajamo v kardiokirurškem centru Maribor s sistemom CDI-500, ki kontinuirano meri delne tlake plinov in pH vrednosti. Ostala dva kardiokirurška centra uporabljata laboratorijsko POCT (Point Of Care Testing) merjenje. Iz pregleda literature ugotavljamo, da mehanizmi vzdrževanja PaCO2 in pH med hipotermijo še vedno niso dovolj jasni in da so razlike med alfa-stat in pH-stat pristopom še vedno nedorečene. V vseh kardiokirurških centrih po Sloveniji se uporablja alfa-stat pristop. Za učenje s simulacijami na področju zunajtelesne oksigenacije in cirkulacije predlagamo odprtokodni program ECMOjo. Našli smo samo en fizični simulator ZTKO – ORPHEUS. Tehnologija ZTKO, ki se uporablja v Sloveniji, se ne razlikuje od sodobne tehnologije, ki jo uporabljajo drugod po svetu.
Ključne besede: Zunajtelesni krvni obtok, biomedicinska tehnologija, simulacije v medicini.
Objavljeno: 07.12.2011; Ogledov: 1495; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (15,34 MB)

7.
Oskrba dihalne poti pri poškodovancu v prehospitalnem okolju
Klemen Hojnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Temelji diplomskega dela so teoretične vsebine, uporabili smo deskriptivno metodo dela, in sicer s preučevanjem strokovne literature. V uvodu smo opredelili problem, namen, cilje in raziskovalna vprašanja, s katerimi smo poskušali priti do odgovora, zahtevanega v naslovu diplomskega dela. V vsebinskem delu smo predstavili anatomijo in fiziologijo dihalnih poti, pristop in postopek obravnave poškodovanca v prehospitalnem okolju, slikovno in opisno smo prikazali pripomočke in postopke za oskrbo dihalne poti, predstavili naloge diplomiranega zdravstvenika reševalca in njegovo pomembnost v prehospitalni ekipi nujne medicinske pomoči. Nato smo opredelili pojem kompetenca in izpostavili aktivnosti, kompetence diplomiranega zdravstvenika reševalca na terenu in jih primerjali s kompetencami reševalcev v tujih državah. Z diplomskim delom smo želeli opozoriti, da imajo reševalci kot diplomirani zdravstveniki premalo kompetenc ob odsotnosti zdravnika in predlagali njihovo razširitev. Razrešitev problema bi pripomogla k večjemu odstotku preživetja poškodovancev na terenu od odsotnosti zdravnika v ekipi nujne medicinske pomoči.
Ključne besede: Oskrba, dihalna pot, kompetence, nujna medicinska pomoč, diplomiran zdravstvenik, reševalec, kodeks etike.
Objavljeno: 11.04.2013; Ogledov: 1853; Prenosov: 378
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

8.
Vpliv pregabalina na akutno zostrno nevralgijo
Nevenka Krčevski Škvarč, 2010, doktorska disertacija

Opis: Akutna zostrna nevralgija se pojavi ob izbruhu herpetičnega izpuščaja. Ima specifično kakovost bolečine, ki je združena s pojavi hiperalgezije in alodinije, občutenja pekočine, zbadanja, mravljinčenja in sunkovitega sekanja. Običajno izzveni hkrati z izginotjem izpuščaja. Bolečina je lahko huda, traja tudi dlje časa ali celo preide v kronično bolezen. Postzostrna nevralgija je kronična nevropatična bolečina, ki je zelo slabo odzivna na zdravljenje. Bolnikom pomembno zmanjšuje kakovost življenja. Zato so zelo pomembna vsa prizadevanja za učinkovito lajšanje akutne bolečine in preprečitev postzostrne nevralgije. V raziskavi smo proučevali učinek pregabalina v lajšanju akutne zostrne nevralgije in preprečevanju nastanka postzostrne nevralgije. Bolniki in metode Tritedenska klinična primerjalna raziskava je bila zasnovana kot prospektivna randomizirana dvojno slepa v primerjavi s placebom. Vanjo smo vključili bolnike, ki so med sedmim in štirinajstim dnevom poteka zostrne bolezni imeli močnejšo bolečino ocenjeno s 4 in več po enajsttočkovni Likertovi lestvici. V treh tednih smo jih v prvi skupini zdravili s pregabalinom po 150 do 300 mg na dan, v drugi pa s placebom. Če so potrebovali, so protibolečinsko lahko dodatno vzeli še naproksen, tramadol ali oksikodon. V času zdravljenja smo ocenjevali bolečino, alodinijo, hiperalgezijo, občutenje pekočine, zbadanje, sunkovite bolečine, kakovost spanja in omejenost telesne dejavnosti. Beležili smo dodatno porabo analgetikov in pojav neželenih učinkov. Po treh tednih zdravljenja smo opredelili pojav subakutne zostrne nevralgije. Bolnike smo dodatno po šestih mesecih znova poklicali po telefonu, da bi ugotovili in opredelili pojav postzostrne nevralgije. Rezultati V raziskavi je sodelovalo 38 bolnikov, 20 jih je bilo v skupini s pregabalinom in 18 v skupini s placebom. Med bolniki ni bilo statistično značilnih razlik glede na starost, spol, višino, težo, dermatomsko prizadetost z izpuščajem, uporabo protivirusnih zdravil, niti po trajanju akutne zostrne bolečine in dolžini raziskave. Med skupino bolnikov zdravljenih s pregabalinom in skupino, ki je uporabljala placebo, s standardno statistično analizo nismo ugotovili statistično značilnih razlik v jakosti bolečine, alodinije, hiperalgezije, občutenju pekočine, zbadanja, mravljinčenja, sunkovite bolečine, niti v kakovosti spanja in omejitvi telesne dejavnosti. V skupini s pregabalinom (15 mg  12 mg) smo ugotovili statistično značilno manjšo povprečno dnevno porabo analgetikov v ekvivalentu morfina kot v primerjavi s placebno skupino bolnikov (26 mg  12 mg). Med skupinama nismo ugotovili statistično značilne razlike pri pojavu neželenih učinkov ali subakutne in postzostrne nevralgije. V odstotkovnem prikazu podatkov smo zasledili, da so bolniki iz skupine s pregabalinom uporabljali manj analgetikov ter dosegli večje izboljšanje stanja pri vseh kakovostih bolečine in spanja. Pri njih smo ugotovili tudi manj pojavov subakutne in postzostrne nevralgije. Nespecifična ocena zdravljenja, izražena kot celostna klinična ocena zdravljenja bolečine in izboljšanja stanja, je bila boljša v skupini bolnikov s pregabalinom. Ta skupina je zdravljenje bolečine ocenila kot zelo uspešno v 55 %, bolniki v skupini s placebom v 50 % primerov. Zelo uspešno izboljšanje stanja je navedlo 50 % bolnikov iz skupine s pregabalinom in 37 % iz skupine s placebom. Prenosljivost zdravila so bolje ocenili bolniki iz skupine s placebom. Zelo dobro prenosljivost zdravila je ocenilo 40 % bolnikov iz skupine s pregabalinom in 50 % bolnikov iz skupine s placebom. Slabo prenosljivost zdravila je ocenilo 30 % bolnikov iz skupine s pregabalinom in 28 % bolnikov iz skupine s placebom. Sklep V raziskavi nismo ugotovili statistično značilnega vpliva pregabalina na akutno zostrno nevralgijo. Pri tem smo upoštevali ocene jakosti in kakovosti bolečine, kakovosti življenja, pojava neželenih učinkov ter pojav subakutne zostrne nevralgije in postzostrne nev
Ključne besede: zostrna bolezen, akutna nevralgija, postzostrna nevralgija, zdravljenje, pregabalin
Objavljeno: 19.02.2013; Ogledov: 2270; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

9.
Z BISPEKTRALNIM INDEKSOM VODEN UVOD V ANESTEZIJO PRI VELIKIH OPERACIJAH V TREBUŠNI VOTLINI: PRIMERJAVA UVODA Z ETOMIDATOM IN PROPOFOLOM
Andreja Möller Petrun, 2013, doktorska disertacija

Opis: Izhodišče – Namen naše dvojno slepe randomizirane raziskave je bila primerjava hemodinamskih učinkov z bispektralnim indeksom (BIS) vodene infuzije etomidata in propofola pri bolnikih, predvidenih za veliko operacijo v trebušni votlini. Metode – 46 bolnikov, predvidenih za veliko operacijo v trebušni votlini zaradi raka, smo naključno razporedili v dve skupini. Skupina E je za uvod v anestezijo dobila infuzijo etomidata, skupina P pa infuzijo propofola. Oba anestetika smo odmerjali do vrednosti BIS 60. Hitrost infuzije je bila 0,5 mg/kg/min za propofol in 0,05 mg/kg/min za etomidat. Meritve srednjega arterijskega tlaka (SAT), indeksa minutnega volumna srca (MVSI), indeksa sistemskega žilnega upora (SŽUI) in srčne frekvence (SF) smo začeli eno minuto pred odmerjanjem fentanila in jih nato ponavljali vsako minuto v naslednjih 20 minutah. Prav tako smo merili čas od začetka infuzije anestetika do: izgube palpebralnega refleksa, vrednosti BIS 60 in vstavljanja dihalne cevke. Zapisali smo porabljen odmerek anestetika. Vrednost p < 0,05 smo obravnavali kot statistično značilno. Rezultati – V analizo je bilo vključenih 46 bolnikov. Pred in med vstavljanjem dihalne cevke glede SAT, MVSI, SŽUI, SF, BIS in saturacije ni bilo statistično značilnih razlik med skupinama, le vrednost SAT je bila v skupini E med vstavljanjem dihalne cevke statistično značilno večja glede na skupino P (p = 0,019). Po vstavitvi dihalne cevke je bila vrednost SAT v skupini E statistično značilno večja od vrednosti v skupini P 1 (p = 0,002), 2 (p = 0,000), 3 (p = 0,002), 4 (p = 0,002), 5 (p = 0,018), 6 (p = 0,012) in 7 (p = 0,004) minut po vstavitvi. V skupini E je bila vrednost MVSI statistično značilno večja 2 (p = 0,039), 6 (p = 0,038) in 7 (p = 0,024) minut po vstavitvi dihalne cevke, medtem ko so bile razlike v vrednosti MVSI med skupinama 3 (p = 0,093), 4 (p = 0,055) in 5 (p = 0,068) minut po vstavitvi dihalne cevke na meji statistične značilnosti. V skupini E so bile večje kot v skupini P. Vrednosti SŽUI in SF se celoten čas po vstavitvi dihalne cevke med skupinama niso statistično značilno razlikovale. Med vstavljanjem dihalne cevke sta se vrednosti SAT in SF v skupini E statistično neznačilno razlikovali od izhodne vrednosti, medtem ko je bila vrednost SAT v skupini P statistično značilno nižja od izhodne vrednosti, vrednost SF pa se od izhodišča ni statistično značilno razlikovala. V obeh skupinah je bila vrednost MVSI v času od 3. minute pred vstavljanjem dihalne cevke do konca meritev statistično značilno manjša od izhodne vrednosti. Pri 23 bolnikih so se pojavili zapleti, ki so zahtevali rešilne odmerke zdravil: pri 10 bolnikih v skupini P in pri 13 v skupini E. Glede na pojav zapletov se skupini v splošnem nista razlikovali (p = 0,376). V skupini P je bilo več hipotenzije (p = 0,08), v skupini E pa statistično značilno več hipertenzije (p = 0,007) Zaključek – Z raziskavo smo ugotovili, da je uporaba propofola za uvod v anestezijo povezana z manj hipertenzije in tahikardije med vstavljanjem dihalne cevke v primerjavi z uporabo etomidata. Kljub temu, da so bili potrebni odmerki propofola zaradi odmerjanja glede na ustrezno globino anestezije manjši od sicer priporočenih enkratnih odmerkov v literaturi, je bila uporaba propofola pogosto povezana s pojavom hipotenzije po vstavitvi dihalne cevke. Prav tako smo ugotovili, da uporaba etomidata ni bila povezana z večjo stabilnostjo obtočil, saj so se pri bolnikih pojavljale tako hipertenzija in tahikardija med vstavljanjem dihalne cevke kot tudi hipotenzija in bradikardija po vstavitvi dihalne cevke. Menimo, da bi bilo merjenje globine anestezije (npr. z monitorjem BIS) lahko primerno orodje za prilagajanje odmerka hipnotika med uvodom v anestezijo pri posameznem bolniku.
Ključne besede: etomidat, propofol, bispektralni indeks, indeks minutnega volumna srca
Objavljeno: 03.06.2013; Ogledov: 1775; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (4,35 MB)

10.
PREPREČEVANJE NEVARNIH NEŽELENIH BOLUSOV ZDRAVIL PRI UPORABI PARALELNE INFUZIJE
Natalija Matjašič, 2014, magistrsko delo

Opis: Paralelna infuzija je opredeljena kot dotok dveh ali več različnih infuzij tekočin oziroma zdravil v skupni kateter, ki vodi do bolnikovih obtočil. Pri takih pogojih lahko pride do medsebojnega vpliva različnih sistemov za infuzije, kar vodi bolnika v nevarnost ali celo v smrt. Bolnik lahko nepričakovano dobi velik odmerek zdravila, ki bi ga v običajnih pogojih črpalka pravilno aplicirala več časa. Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu smo izvedli eksperimentalno »in vitro« raziskavo. Uporabili smo infuzijsko črpalko IVAC, kjer smo v paralelni infuziji kombinirali različne pretoke (1, 5, 10 in 20 ml/h) ter tlake (50, 100, 200 in 300 mmHg). Raziskava je bila razdeljena v štiri dele, v prvih dveh delih smo opazovali dogajanje, ki nastane ob uporabi paralelne infuzije pri polni in prazni infuzijski steklenici ob zapori venske poti ali infuzijske linije. V tretjem delu smo merili čas, ki je potreben, da se sproži alarm zapore ob zapori venske poti ali infuzijske linije. Četrti del raziskave je bil namenjen merjenju odmerka tekočine, ki nastane ob sprostitvi zapore infuzijske linije. Rezultati: Ob zapori infuzijske linije pri uporabi paralelne infuzije ni bilo razlike med prazno in polno infuzijsko steklenico, v obeh primerih je prišlo do povratnega toka. V tretjem delu raziskave je bilo ugotovljeno, da tlak nastavljen v infuzijski črpalki in pretok pomembno vplivata (p<0,001) na sprožitev alarma ob zapori infuzijske linije. Bolus tekočine, ki nastane ob sprostitvi zapore pri tlaku 300 mmHg, znaša 0,5 ml. Sklep: Ugotovili smo, da je potrebno prilagoditi tlak v infuzijski črpalki glede na pretok. Nižji je pretok, manjši naj bo tlak v infuzijski črpalki. Pri uporabi paralelne infuzije, posebej ob uporabi infuzijske črpalke skupaj z gravitacijskim infuzijskim sistemom, je potrebno opazovati, da ne pride do povratnega toka, saj se alarm zapore ob tej kombinacije ne sproži. Bolus vazoaktivnega/inotropnega zdravila, ki nastane ob sprostitvi zapore, lahko predstavlja nevarnost za bolnika, ki lahko privede tudi do smrti.
Ključne besede: paralelna infuzija, infuzijska črpalka, bolus zdravila, infuzijski sistemi
Objavljeno: 02.04.2014; Ogledov: 856; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici