| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Posplošitve markovskih funkcij in njihove inverzne limite
Tjaša Lunder, 2019, doktorska disertacija

Opis: Disertacija se ukvarja s študijem posebnih tipov posplošenih inverznih limit. V disertaciji smo uspešno rešili problem izbire definicije posplošenih markovskih funkcij in definicije enakosti vzorcev dveh takšnih funkcij, ki nam omogoča, da se tudi za razred večličnih preslikav dokaže izrek analogen izreku Holtove v [11]. Izrek Holtove velja samo za surjektivne enolične markovske preslikave. Naš izrek pa velja tudi za večlične funkcije, velja celo brez predpostavke o surjektivnosti. Tako pri markovskih preslikavah kot pri naših, posplošenih markovskih preslikavah, so particije končne množice. V nadaljevanju disertacije smo pokazali, da je možna tudi nadaljnja posplošitev, pri kateri so particije števno neskončne. Na ta način smo vpeljali števno markovske funkcije ter enakost vzorcev števno markovskih preslikav. Tudi ti dve definiciji sta bili ustvarjeni tako, da sta omogočili dokaz izreka o homeomorfnosti posplošenih inverznih limit v primeru, kadar so vezne preslikave števno markovske funkcije z enakimi vzorci. Tudi ta izrek smo dokazali brez predpostavke o surjektivnosti. To teorijo smo v nadaljevanju aplicirali na šotorske funkcije in funkcije oblike N (dva posebna razreda enoličnih in večličnih funkcij). V zadnjem poglavju smo predstavili nekaj odprtih problemov.
Ključne besede: markovska preslikava, ve£li£na funkcija, navzgor polzvezna funkcija, posplo²ena markovska funkcija, ²tevno markovska funkcija, inverzno zaporedje, inverzna limita, ²otorska funkcija, funkcija oblike N.
Objavljeno v DKUM: 19.02.2019; Ogledov: 1364; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

2.
Kreativnost pri pouku matematike v osnovni šoli
Alenka Horvat, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo kreativnost pri pouku matematike v osnovni šoli. V prvem delu na kratko predstavimo, kaj je kreativnost na splošno, kako jo opredeljujejo nekateri avtorji in kaj za nas pomeni kreativnost. V drugem delu se osredotočamo na kreativnost v matematiki, na načine, kako jo lahko ugotavljamo in katere so tiste karakteristike, ki so za kreativne posameznike značilne. Osrednji del magistrskega dela predstavlja tretji del, kjer navedemo nekatere konkretne primere, s katerimi lahko učitelj spodbuja kreativnost učencev.
Ključne besede: kreativnost, kreativnost v poučevanju matematike, karakteristike kreativnih posameznikov, načini za spodbujanje matematične kreativnosti
Objavljeno v DKUM: 06.10.2017; Ogledov: 2195; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

3.
Kriteriji deljivosti
Katarina Gerjevič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so prikazani in dokazani osnovni kriteriji deljivosti. V tretjem poglavju je prikazano, kako je tema deljivosti predstavljena v slovenskih osnovnošolskih učbenikih. V zadnjem poglavju pa so predstavljeni primeri nalog iz osnovnošolskih tekmovanj, ki se rešujejo s pomočjo obravnavanih kriterijev.
Ključne besede: matematika, aritmetika, naravna števila, cela števila, deljivost, kriteriji deljivosti
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 1469; Prenosov: 902
.pdf Celotno besedilo (904,04 KB)

4.
The Complexity of Cryptography in Literature
Sonja Sedej, 2016, magistrsko delo

Opis: Cryptography first appeared approximately four thousand years ago; it has developed and improved throughout history. Cryptography has an important role in the modern world. Cryptography has been a part of our lives for nearly four thousand years; nevertheless, the first book on cryptography did not appear until 1499, when John Tritheim published a collection of codes used in some European courts. Today, cryptography affects us in many seen and unseen forms and shapes. Therefore, I am not surprised to see that it is commonplace in fiction. The purpose of this thesis is not to study the light summer reading that has lately filled the bookshelves, but to systematically research the complexity of cryptography in different literary genres. In The Complexity of Cryptography in Literature, I analyze cryptography in English literature throughout the past two centuries. My thesis is, for many reasons, written in English; the study of English and American Literature, an English speaking mentor and researching literature written in English. Using analysis and synthesis I study two secondary theoretical sources, Codes and Ciphers – A History of Cryptography written by Alexander D'Agapeyeff and Codes, Ciphers and Secret Writing written by Martin Gardner. At the same time I introduce the appropriate terminology which is necessary for further understanding. The thesis summarizes and presents the history of cryptography. The latter is researched using the method of analysis and synthesis in The Code Book by Simon Sing and The Code-Breakers by David Kahn. Using the basic methods and history of cryptography, I will show that many methods of cryptography are described in literature; these are closely related to cryptography’s historical development. Furthermore, I propose that these methods are used in a wide spectra of literary genres; at the same time I will show that mostly simple or simplified methods of cryptography are used in literature; otherwise, they would not be accessible to the average reader. The thesis analyzes the complexity of cryptography in six different works of literature with reference to standard mathematical models of cryptography. I analyze the above mentioned works of literature, and using classification and mathematical methods, I process and present the appearance of cryptography in individual works (the methods and their correctness); then, using historical and comparative methods, I research the relationship between cryptographic methods used in literature and actual historical use of cryptography. Further on, I use various methods (the mathematical method, the method of analysis and synthesis, the method of interpretation, and the descriptive method) to present the complexity of cryptographic methods in literature.
Ključne besede: cryptography, code, cipher, complexity, fiction
Objavljeno v DKUM: 26.08.2016; Ogledov: 2304; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

5.
Kombinatorika posplošenih Hanojskih stolpov : doktorska disertacija
Ciril Petr, 2004, doktorska disertacija

Opis: Vpeljemo popoln opis stanja posplošenih Hanojskih stolpov in delni opis, s katerim opišemo le razmestitev vrhnjih ploščic. Definiramo preslikavo iz popolnega v delni opis, ugotavljamo njeno surjektivnost, injektivnost, preštejemo elemente v sliki te preslikave, to je vse različne delne opise, računamo moč praslik, navedemo pogoj, kdaj delnemu opisu ustreza enoličen popolni opis, in preštejemo vse take delne opise stanj. Definiramo graf stanj posplošenih Hanojskih stolpov. Ogledamo si nekatere inducirane podgrafe. Na dva načina preštejemo vse povezave v grafu, preštejemo tudi število prestavitev posamezne ploščice ter izračunamo minimalno, maksimalno in povprečno stopnjo grafa. Definiramo pet strategij reševanja problema posplošenih Hanojskih stolpov, med katerimi sta tudi domnevno optimalni Framova in Stewartova strategija. Dokažemo, da so enakovredne glede na število premikov ploščic. Dokažemo obstoj in opišemo vse 1-popolne kode v grafih Sierpińskega, ki predstavljajo grafe stanj posplošenih Hanojskih stolpov s spremenjenim pravilom prestavljanja ploščic. Ta rezultat je posplošitev znanih rezultatov o grafih Hanojskih stolpov s tremi položaji, pri katerih pa je pristop bistveno drugačen. Podamo tudi optimalen dekodirni algoritem, ki za dano 1-popolno kodo in točko grafa ugotovi, ali je kodna točka. Če ni, poišče njej najbližjo kodno točko.
Ključne besede: matematika, računalništvo, kombinatorika, Hanojski stolpi, algoritem, najkrajša pot, grafi Sierpińskega, 1-popolna koda
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2343; Prenosov: 85
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Inducing functions between inverse limits with upper semicontinuous bonding functions
Iztok Banič, Matevž Črepnjak, Goran Erceg, Matej Merhar, Uroš Milutinović, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku predstavljamo kategorijo ▫$mathcal{CU}$▫, kjer so objekti kompaktni metrični prostori ▫$X$▫ morfizmi med njimi pa navzgor polzvezne preslikave iz ▫$X$▫ v ▫$2^Y$▫. Vpeljemo tudi kategorijo ▫$mathcal{ICU}$▫ inverznih zaporedij v ▫$mathcal{CU}$▫. Proučujemo inducirane funkcije med inverznimi limitami kompaktnih metričnih prostorov z navzgor polzveznimi veznimi funkcijami. Podamo kriterije za njihov obstoj in dokažemo imajo pod določenimi pogoji surjektivne grafe. Pokažemo tudi da predpis, ki objektom iz ▫$mathcal{ICU}$▫ priredi njihove inverzne limite, ki so objekti v ▫$mathcal{CU}$▫, morfizmom pa priredi inducirane preslikave ni funktor iz ▫$mathcal{ICU}$▫ v ▫$mathcal{CU}$▫, (je pa temu zelo blizu). Na koncu podamo še uporabno aplikacijo dokazanih rezultatov.
Ključne besede: topologija, inverzne limite, navzgor polzvezne funkcije, inducirane funkcije, inducirani morfizmi, topology, inverse limits, upper semi-continuous functions, induced functions, induced morphisms
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1128; Prenosov: 41
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Ważewski's universal dendrite as an inverse limit with one set-valued bonding function
Iztok Banič, Matevž Črepnjak, Matej Merhar, Uroš Milutinović, Tina Sovič, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Konstruirana je družina navzgor polzveznih večličnih funkcij ▫$f:[0,1] rightarrow 2^{[0,1]}$▫, za katere velja, da je inverzna limita inverznega zaporedja intervalov ▫$[0,1]$▫ in ▫$f$▫ kot edine vezne preslikave homeomorfna univerzalnemu dendritu Ważevskega.
Ključne besede: topologija, kontinuum, inverzna limita, večlična funkcija, dendrit, univerzalni dendrit Ważevskega, topology, continua, inverse limits, upper semi-continuous functions, dendrites, Ważewski's universal dendrite
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1470; Prenosov: 152
URL Povezava na celotno besedilo

8.
9.
Limits of inverse limits
Iztok Banič, Matevž Črepnjak, Matej Merhar, Uroš Milutinović, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Obravnavamo naslednji problem: če zaporedje grafov navzgor polzveznih večličnih funkcij ▫$f_n$▫ konvergira h grafu funkcije ▫$f$▫, ali potem zaporedje pripadajočih inverznih limit, dobljenih s pomočjo funkcij ▫$f_n$▫ konvergira k inverzni limiti, dobljeni z ▫$f$▫?
Ključne besede: matematika, topologija, kontinuumi, limite, inverzne limite, navzgor polzvezne večlične funkcije, mathematics, topology, continua, limits, inverse limits, upper semi-continuous set valued functions
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1298; Prenosov: 35
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici