Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu preučujemo povezavo med zaupanjem v vplivneže in nakupnimi odločitvami odjemalcev. Družbena omrežja so postala ključna platforma za oglaševanje, vplivneži pa pomembni posredniki med blagovnimi znamkami in odjemalci. Njihova moč temelji na občutku avtentičnosti in bližine, pri čemer je zaupanje odločilen dejavnik uspešnosti priporočil. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili odjemalce, predstavili izbrane teorije njihovega vedenja ter opisali vlogo družbenih omrežij pri oblikovanju potrošniškega vedenja. Poseben poudarek smo namenili vplivnežem in dejavnikom zaupanja, kot so iskrenost, zanesljivost, doslednost, strokovnost in transparentnost, ki bistveno vplivajo na sprejemanje njihovih priporočil. V empiričnem delu smo s spletnim anketnim vprašalnikom analizirali vpliv zaupanja na nakupne odločitve. Rezultati kažejo, da odjemalci, ki bolj zaupajo vplivnežem, pogosteje sledijo njihovim priporočilom in opravijo nakup. Najpomembnejši dejavniki zaupanja so se izkazali zanesljivost, iskrenost in odzivnost vplivnežev. Ugotovljeno je bilo tudi, da so mlajši odjemalci dovzetnejši za vpliv vplivnežev, medtem ko starejši izražajo večjo mero previdnosti. Ugotovitve potrjujejo, da je zaupanje ključni element uspešnega vplivnostnega marketinga, saj neposredno oblikuje odnos med sledilci in blagovno znamko ter vpliva na odjemalčeve odločitve.
Ključne besede: vplivnež, zaupanje, nakupne odločitve, odjemalec
Objavljeno v DKUM: 06.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,16 MB)

Opis: Družbena omrežja so postala pomemben del vsakdanjega življenja, saj omogočajo učinkovito komuniciranje in deljenje informacij med uporabniki. Njihova uporaba je prispevala k spremembi vedenja in navad potrošnikov, zato morajo biti podjetja izjemno pozorna in se primerno odzvati. Komuniciranje na družbenih omrežjih se je spremenilo v dinamičen dvosmerni dialog, kjer se odjemalci na različne načine vse pogosteje uveljavljajo kot soustvarjalci in sodelujoči akterji. Vloga odjemalcev se je spremenila iz pasivnih opazovalcev vsebine v aktivne udeležence. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V začetnih poglavjih teoretičnega dela smo opredelili marketinško komuniciranje, komunikacijski načrt in instrumente marketinškega komuniciranja. V naslednjem poglavju smo raziskali koncept družbenih omrežij, pri čemer smo pozornost usmerili na družbeno omrežje Instagram. V končnih poglavjih empiričnega dela smo opredelili koncepte zaznavanja kakovosti vsebine, dizajna, informacij, interakcij ter zavzetost, odprtost in pripravljenost na sodelovanje. V empiričnem delu smo raziskovali, ali zaznana kakovost vsebine na družbenem omrežju Instagram vpliva na zavzetost ter ali obstajajo razlike v zavzetosti uporabnikov družbenega omrežja med bolj in manj odprtimi uporabniki ter med tistimi, ki so bolj oziroma manj pripravljeni sodelovati. Raziskavo smo izvedli z metodo spraševanja z anketnim vprašalnikom na priložnostnem vzorcu stotih sledilcev Instagram profila podjetja X. Na podlagi rezultatov smo ugotovili vpliv vseh petih neodvisnih spremenljivk, kakovost vsebine, kakovost vsebine vplivnežev, kakovost dizajna, kakovost interakcij, kakovost informacij na odvisno spremenljivko zavzetost. Analiza je prav tako pokazala statistično značilne razlike v zavzetosti med bolj in manj odprtimi posamezniki/-cami) ter med tistimi, ki so bolj in manj pripravljeni sodelovati.
Ključne besede: marketinško komuniciranje, družbeno omrežje Instagram, zaznavanje kakovosti vsebine, zavzetost uporabnikov.
Objavljeno v DKUM: 06.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 41
Celotno besedilo (2,09 MB)

Opis: Despite their potential for promoting environmental sustainability, understanding consumer adoption of green products is limited since such behavior is complex, as it may differ from typical purchasing motives and cultural values. Theory of Planned Behavior (TPB) was used in this study to address the main research problem of how PBC attitudes, subjective norms, environmental (un)concern, and environmental knowledge, influence consumers’ green product purchase intention. It also explores how cultural values moderate these relationships, specifically man-nature orientation and LTO. This study proposes a structural model with multigroup analysis to address the moderating impacts on a sample of 216 respondents participating in an online survey. Results show that attitude, subjective norms, perceived behavioral control, and environmental knowledge positively influence consumers’ green product purchase intention. The group analysis results imply that the dominant group’s environmental concern negatively impacts purchase intention, while this relationship is not significant in the subordinate group. Also, the influence of subjective norms on purchase intention is significantly stronger in the dominant group. The long-term orientation also moderates the relationship between attitude toward green products and purchase intention. The insights from this research extend the literature in TPB and provide practical implications to marketing managers concerning developing marketing communication strategies, perceived value proposals, and the reputation of green products.
Ključne besede: theory of planned behavior, man-nature orientation, green products, long-term orientation, purchase intention
Objavljeno v DKUM: 01.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (405,01 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Etična potrošnja je vse bolj prisotna v sodobni družbi, odjemalci se ne odločajo več zgolj na podlagi cene, kakovosti ali blagovne znamke, temveč vse pogosteje upoštevajo tudi družbene in okoljske posledice svojih odločitev. Raziskave kažejo, da vse več ljudi podpira pravično trgovino, lokalne proizvajalce, trajnostne izdelke in podjetja z družbeno odgovornim delovanjem. Kljub temu se v praksi pogosto pojavlja razkorak med izraženimi vrednotami in dejanskim vedenjem. Razumevanje psiholoških in demografskih dejavnikov, ki vplivajo na etično vedenje odjemalcev, je zato ključnega pomena za učinkovito spodbujanje trajnostnih in etičnih potrošniških praks. V magistrskem delu smo raziskovali vpliv individualnih vrednot in demografskih značilnosti na etično vedenje odjemalcev. Uporabili smo Schwartzov model vrednot ter prilagojeno različico vprašalnika PVQ-RR (Schwartz et al., 2012b), in izmerili tri vrednotne usmeritve: dobrohotnost, univerzalizem in moč. Etično vedenje odjemalcev je bilo izmerjeno s prevedenim vprašalnikom ECB (Toti in Moulins, 2016), kjer so rezultati nakazali dvo-dimenzijski konstrukta etičnega vedenja odjemalcev, s politično in družbeno-okoljsko dimenzijo. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom na priložnostnem vzorcu. Rezultati so pokazali, da sta vrednoti dobrohotnosti in univerzalizma statistično značilno pozitivno povezani z obema dimenzijama etičnega vedenja. Posamezniki, ki višje cenijo ti dve vrednoti, tudi bolj pogosto izražajo etično vedenje. Nasprotno pa se je vrednota moči, pokazala za nepomembno pri razlagi etičnega vedenja, posamezniki z višjo izraženostjo te vrednote niso nujno manj etični odjemalci. Med demografskimi spremenljivkami se je starost izkazala kot pomemben dejavnik – starejši posamezniki so v povprečju izražali višjo stopnjo etičnega vedenja. Prav tako so se ženske izkazale kot statistično bolj etične v obeh dimenzijah vedenja v primerjavi z moškimi. Po drugi strani dohodek ni pokazal statistično značilnega vpliva, kar nakazuje, da etična naravnanost ni nujno odvisna od finančnih zmožnosti, temveč bolj od vrednot, motivacije in osebne naravnanosti. Sklepno lahko ugotovimo, da so individualne vrednote pomemben napovednik etične potrošnje in da bi morali oblikovalci trajnostnih politik ter tržnih strategij upoštevati psihološke značilnosti ciljnih skupin. Etična potrošnja ni zgolj vprašanje zmožnosti, temveč predvsem vprašanje vrednot – v njih pa tiči ključ do preoblikovanja potrošniške kulture v bolj trajnostno in odgovorno smer.
Ključne besede: etična potrošnja, etično potrošništvo, etično vedenje odjemalcev, individualne vrednote, vrzel namera-vedenje
Objavljeno v DKUM: 22.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (3,03 MB)

Opis: In addressing the nuanced interplay between consumer attitudes and Artificial Intelligence (AI) use readiness in physical retail stores, the main objective of this study is to test the impacts of prior experience, as well as perceived risks with AI technologies, self-assessment of consumers’ ability to manage AI technologies, and the moderator role of gender in this relationship. Using a quantitative cross-sectional survey, data from 243 consumers familiar with AI technologies were analyzed using structural equation modeling (SEM) methods to explore these dynamics in the context of physical retail stores. Additionally, the moderating impacts were tested after the invariance analysis across both gender groups. Key findings indicate that positive prior experience with AI technologies positively influences AI use readiness in physical retail stores, while perceived risks with AI technologies serve as a deterrent. Gender differences significantly moderate these effects, with perceived risks with AI technologies more negatively impacting women’s AI use readiness and self-assessment of the ability to manage AI technologies showing a stronger positive impact on men’s AI use readiness. The study concludes that retailers must consider these gender-specific perceptions and attitudes toward AI to develop more effective strategies for technology integration. Our research also highlights the need to address gender-specific barriers and biases when adopting AI technology.
Ključne besede: artificial intelligence, physical stores, structural equation modeling, gender differences, perceived risks, retail technology
Objavljeno v DKUM: 30.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (468,98 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...