Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Za razvoj znanosti in napredek prakse so pomembne pregledne raziskave, ki omogočajo prikaz razvojnih trendov discipline in identifikacijo aktualnih usmeritev. Pregled literature kaže, da na področju raziskovanja informacijske varnosti primanjkuje preglednih raziskav, ki bi proučevale zgodovinski razvoj discipline in raziskovalne trende. Opaziti je tudi primanjkljaj raziskav, ki bi podajale pregled nad raziskovalno dejavnostjo na področju netehničnih vidikov. Magistrsko delo predstavlja zgodovinski pregled znanstvenoraziskovalne dejavnosti na področju informacijske varnosti med letoma 1973 in 2020 in aktualne raziskovalne tematike v preteklih obdobjih. Z metodo sistematičnega pregleda literature je bila izvedena analiza letne znanstvene produkcije in raziskovalnih trendov, ki jih je mogoče identificirati v vseh prispevkih in tistih, ki so povezani z netehničnimi vidiki informacijske varnosti. V ta namen je bil opravljen pregled besed iz naslovov prispevkov in njihova pojavnost skozi čas, besed iz povzetkov prispevkov, ključnih besed avtorjev in najbolj citiranih prispevkov. Z analizo raziskovalnih trendov je podan natančnejši pregled razvoja discipline ter prevladujočih tehničnih in netehničnih tematskih usmeritev. Rezultati raziskave kažejo, da objave na področju informacijske varnosti iz leta v leto naraščajo, raziskovalni trendi skozi čas pa se v večji meri povezujejo s tehničnimi vidiki. Med aktualne raziskovalne teme sodijo kontrolni sistemi, nevronske mreže, kibernetsko-fizični sistemi, zaznavanje virusov, aditivna proizvodnja, porazdeljen nadzor, generativno nasprotovalno omrežje, varnostna ozaveščenost, varnostna politika, sistem upravljanja in upravljanje s tveganji. Da bi zagotovili ustrezno ravnovesje v multidimenzionalni obravnavi informacijske varnosti, bi se raziskovalci v večji meri morali osredotočati na raziskovanje netehničnih vidikov, kot so upravljanje z varnostnimi politikami, zasebnost, kibernetski napadi in kriminaliteta, upravljanje informacijske varnosti, varnostna kultura, družbeni mediji in izobraževanje oziroma ozaveščanje uporabnikov.
Ključne besede: informacijska varnost, sistematični pregled literature, raziskovalni trend, zgodovinski razvoj, analize, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 757; Prenosov: 174
Celotno besedilo (1,36 MB)

Opis: Sistematični pregledi literature so bistvenega pomena tako za pregled raziskanosti določene teme kot tudi za potek nadaljnih raziskav na akademskih prodročjih. Predstavljajo natančen pregled že objavljenega gradiva na določeno temo. Pri opravljanju pregleda si večina pomaga z uporabo različnih metod, ki pomagajo pri doslednjem načrtovanju in ohranjajo integriteto pri samem izvajanju pregleda. Zato smo v tem diplomskem delu preverjali dejansko stanje uporabe metod, njihovo delovanje in popularnost, saj je objavljenih raziskav na to temo zelo malo. Dodatno smo pregledovali tudi steganografske metode, ki se uporabljajo v multimediji, saj na tem področju še ni bilo opravljenih nobenih raziskav. Zaradi vsakdanje uporabe vseh vrst medijev smo pregledovali, katere metode so najbolj v uporabi in tudi s katerimi metodami se raziskovalci največ ukvarjajo. Da bi preverili stanje, smo opravili dve študiji v bibliografskima bazama Web of Science in Scopus. V prvi študiji smo preverili stanje metod za sistematični pregled literature, pri kateri smo preverili 61 virov, od katerih je bilo 23 skladnih s postavljenimi kriteriji. Od teh jih je osem izpostavilo metodo pregleda literature. V drugi študiji smo preverili steganografske metode v skupnih 209 virih, od katerih je kriterijem ustrezalo 46 virov, ki so bili vključeni v študijo. Rezultati prve študije so nam prikazali, da se večina raziskovalcev poslužuje metode PRISMA. To so po našem mnenju pričakovani rezultati, saj je ta metoda ena izmed najbolj razširjenih in ima poleg glavnega načrta dela še dodatne razširitve za ostale vrste pregledov literature. Zanimivi so podatki, da velik del pregledanih virov ne navaja uporabljene metode, torej lahko sklepamo, da veliko raziskovalcev ne uporablja metod pri opravljanju pregledov literature. Rezultati druge študije, kjer smo pregledovali steganografske metode v multimediji, prikažejo kot najbolj uporabljeno metodo LSB (angl. least significant bit). Druge najpogosotejše metode si po številu virov sledijo: discrete cosine transform, lastne metode oz. tiste, ki so jih avtorji sami predlagali, discrete wavelet transform, OutGuess, F5, JSteg, chi-square in Stegosploit. Ostale metode so bile omenjene le v posameznih primerih. Poleg tega pa smo opazili, da je od vseh različnih medijev najbolj raziskan slikovni oziroma fotografski, najmanj pa besedilni medij.
Ključne besede: diplomske naloge, steganografija, pregled literature, steganografske metode v medijih, mediji
Objavljeno v DKUM: 08.12.2021; Ogledov: 925; Prenosov: 107
Celotno besedilo (1,14 MB)

Opis: Kot posledica vse bolj kompleksnih in sofisticiranih kibernetskih groženj je informacijska varnost postala aktualna tema v strokovnih razpravah in znanstvenih raziskavah. Te opozarjajo, da so za informacijskovarnostne incidente največkrat odgovorni uporabniki, najpogosteje zaradi malomarnosti pri uporabi informacijskih sistemov in tehnologij, neozaveščenosti o informacijskih tveganjih, pozabljivosti, nepazljivosti ali nepremišljenosti, tudi apatije in odpora do spoštovanja informacijskovarnostnih politik. S pojasnjevanjem vloge uporabnikov v sistemu zagotavljanja informacijske varnosti se ukvarja behavioristična informacijska varnost, kjer se pri pojasnjevanju in napovedovanju vedenja uporabnikov izhaja iz različnih psiholoških, organizacijskih in kriminoloških teorij. Kljub številčnosti sistematičnih pregledov literature na področju informacijske varnosti med njimi ni mogoče zaslediti celostnega sistematičnega pregleda teorij, ki se uporabljajo v behaviorističnih informacijskovarnostnih raziskavah. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti katere teorije so najbolj uveljavljene v raziskavah, na katerih tematskih področjih se najpogosteje uporabljajo, kateri dejavniki so po posameznih sklopih teorij najpogosteje vključeni v raziskave in kateri so najpogosteje statistično značilni. Skladno s tem smo v empiričnem delu opravili dve študiji, ki sta vključevali sistematičen pregled literature za preteklih deset let. Ugotovili smo, da med najbolj uveljavljeni sodita varnostnomotivacijska teorija in teorija načrtovanega vedenja, najpogosteje statistično značilna dejavnika teh teorij, ki se uporabljata za napovedovanje samozaščitnega vedenja in skladnosti vedenja s politikami informacijske varnosti sta samoučinkovitost in zaznana uporabnost tehnologije. Rezultati diplomskega dela so lahko v pomoč raziskovalcem pri načrtovanju raziskav v prihodnje in strokovnjakom, ki se ukvarjajo z ozaveščanjem ali izobraževanjem uporabnikov oz. upravljanjem njihovega informacijskovarnostnega vedenja.
Ključne besede: informacijska varnost, uporabniki, vedenje, človeški dejavniki, raziskave, pregled literature, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 1101; Prenosov: 98
Celotno besedilo (948,31 KB)

Opis: Družbena omrežja postajajo vedno bolj razširjena oblika komunikacije in interakcije z drugimi ljudmi, predvsem med mlajšo populacijo. Četudi imajo družbena omrežja za uporabnike številne koristi, pa lahko pri njihovi uporabi pride do viktimizacije z različnimi oblikami kibernetske kriminalitete, kot je kibernetsko nadlegovanje. Skladno s tem je pomembno, da se krepi preventivno ukrepanje, ki vključuje uporabo različnih samozaščitnih ukrepov ter zavedanje uporabnikov, katera dejanja so potencialno nevarna in lahko prispevajo k temu, da se znajdejo v položaju žrtve. V diplomskem delu smo raziskali kibernetsko nadlegovanje z vidika teorije rutinskih dejavnosti. Na tej osnovi smo oblikovali raziskavo in pri tem ugotavljali, kakšne navade imajo uporabniki družbenih omrežij na spletu ter njihovo samozaščito pred kibernetskim nadlegovanjem. Ugotavljali smo tudi, kako zaznavajo motivacijo storilcev, viktimizacijo s kibernetskim nadlegovanjem in kakšno vlogo imajo elementi teorije rutinskih dejavnosti z vidika samoporočane viktimizacije. Vlogo teorije rutinskih dejavnosti in njenih elementov smo preverjali s samonaznanjenim vedenjem na spletu in razlikah glede na to, ali so respondenti bili žrtve kibernetskega nadlegovanja ali ne. Raziskavo smo izvedli v obliki spletne ankete, ki jo je izpolnilo 150 respondentov, povezavo do ankete pa smo delili na družbenih omrežjih. Rezultati so pokazali dokaj pozitivne ugotovitve glede uporabe samozaščitnih ukrepov na družbenih omrežjih in da viktimizacija s kibernetskim nadlegovanjem ni pogosta. Najpomembnejša razlika med respondenti, ki so že bili žrtve kibernetskega nadlegovanja, in tistimi, ki niso bili, je ta, da žrtve delijo več osebnih podatkov na družbenih omrežjih. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da se respondenti zavedajo nevarnosti kibernetskega nadlegovanja in skladno s tem pri uporabi družbenih omrežij delujejo preventivno.
Ključne besede: diplomske naloge, kibernetsko nadlegovanje, samozaščita, teorija rutinskih dejavnosti, družbeno omrežje
Objavljeno v DKUM: 27.10.2021; Ogledov: 900; Prenosov: 72
Celotno besedilo (778,48 KB)

Opis: Vsakdanjega življenja si brez tehnološkega napredka ne moremo predstavljati. Na vsakem koraku se srečujemo z novimi tehnologijami, s pomočjo katerih si olajšujemo življenje. Novosti niso vedno dobro sprejete s strani potrošnikov. Le-ti odločajo, ali bodo produkt uporabljali, ali pa bo odšel v pozabo. Predstaviti želimo uporabo tehnoloških vsadkov, ki jih delimo na dve vrsti: prva je raba tehnoloških vsadkov za zdravstvene namene, druga pa raba z namenom olajševanja vsakdanjega življenja. V magistrskem delu preučujemo, kateri so tisti razlogi, zaradi katerih uporabnike skrbi sprejemanje nove tehnologije. Osredotočamo se na varnostne razloge in ugotavljamo, katera so tista tveganja, ki so za uporabnike najbolj pomembna pri njihovi odločitvi za uporabo tehnologije. Preučevano je področje o tehnoloških vsadkih, katerih uporaba še ni množično sprejeta. Da bi odgovorili na vprašanje, katera tveganja vplivajo na sprejemanje vstavljivih tehnologij, smo razvili raziskovalni model, ki temelji na modelu sprejemanja tehnologije in obenem vsebuje tudi varnostne vidike. Za testiranje modela smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo anketirali slovenske uporabnike interneta. Na stališče do uporabe tehnoloških vsadkov najbolj vplivata zaznana enostavnost uporabe in zaznana uporabnost, v manjšem obsegu pa tudi zaznana varnost podatkov in subjektivna norma. Skrb glede nadzora nad uporabniki in glede zasebnosti ne vplivata signifikantno na stališče do uporabe. Na namero uporabe tehnoloških vsadkov pomembno vpliva stališče do uporabe. Starost ne vpliva na nobeno spremenljivko, kljub temu, da so dosedanje raziskave pokazale, da so mladi bolj dovzetni za uporabo tehnoloških vsadkov.
Ključne besede: tehnologija, tehnološki razvoj, vstavljive tehnologije, varnost, informacijska varnost, zasebnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 16.02.2021; Ogledov: 1088; Prenosov: 183
Celotno besedilo (638,39 KB)