| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Teorije in modeli v behaviorističnih informacijskovarnostnih raziskavah
Špela Grilc, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Kot posledica vse bolj kompleksnih in sofisticiranih kibernetskih groženj je informacijska varnost postala aktualna tema v strokovnih razpravah in znanstvenih raziskavah. Te opozarjajo, da so za informacijskovarnostne incidente največkrat odgovorni uporabniki, najpogosteje zaradi malomarnosti pri uporabi informacijskih sistemov in tehnologij, neozaveščenosti o informacijskih tveganjih, pozabljivosti, nepazljivosti ali nepremišljenosti, tudi apatije in odpora do spoštovanja informacijskovarnostnih politik. S pojasnjevanjem vloge uporabnikov v sistemu zagotavljanja informacijske varnosti se ukvarja behavioristična informacijska varnost, kjer se pri pojasnjevanju in napovedovanju vedenja uporabnikov izhaja iz različnih psiholoških, organizacijskih in kriminoloških teorij. Kljub številčnosti sistematičnih pregledov literature na področju informacijske varnosti med njimi ni mogoče zaslediti celostnega sistematičnega pregleda teorij, ki se uporabljajo v behaviorističnih informacijskovarnostnih raziskavah. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti katere teorije so najbolj uveljavljene v raziskavah, na katerih tematskih področjih se najpogosteje uporabljajo, kateri dejavniki so po posameznih sklopih teorij najpogosteje vključeni v raziskave in kateri so najpogosteje statistično značilni. Skladno s tem smo v empiričnem delu opravili dve študiji, ki sta vključevali sistematičen pregled literature za preteklih deset let. Ugotovili smo, da med najbolj uveljavljeni sodita varnostnomotivacijska teorija in teorija načrtovanega vedenja, najpogosteje statistično značilna dejavnika teh teorij, ki se uporabljata za napovedovanje samozaščitnega vedenja in skladnosti vedenja s politikami informacijske varnosti sta samoučinkovitost in zaznana uporabnost tehnologije. Rezultati diplomskega dela so lahko v pomoč raziskovalcem pri načrtovanju raziskav v prihodnje in strokovnjakom, ki se ukvarjajo z ozaveščanjem ali izobraževanjem uporabnikov oz. upravljanjem njihovega informacijskovarnostnega vedenja.
Keywords: informacijska varnost, uporabniki, vedenje, človeški dejavniki, raziskave, pregled literature, diplomske naloge
Published: 17.11.2021; Views: 61; Downloads: 12
.pdf Full text (948,31 KB)

2.
Javna zaznava prednosti uporabe nosljivih kamer v policijskih postopkih
Sara Štern, 2021, master's thesis

Abstract: Nosljive kamere so kot nova tehnologija v policijskih organizacijah aktualna raziskovalna tematika, saj je z njihovo uporabo in učinkih pri policijskem delu povezanih veliko odprtih vprašanj. Pozitivne implikacije so lahko vidne v večjem zaupanju prebivalstva v policijo, izboljšani transparentnosti policijskega dela, poenostavljenemu zbiranju dokaznega gradiva in boljšemu spremljanju dela policistov. Kljub prednostim pa uporaba nosljivih kamer prinaša tudi izzive, povezane z zasebnostjo, shranjevanjem posnetkov in možnostjo zlorab. Čeprav je uporaba nosljivih kamer že uveljavljena v policijskih organizacijah po svetu, je bila v Sloveniji šele nedavno uvedena v prakso. Da bi bili izkoriščeni vsi potenciali tovrstne tehnologije in da bi zagotovili njeno uspešno implementacijo v delo policije, je ključno spodbujati pozitiven odnos prebivalcev oziroma javnosti do njene uporabe. Pri tem pregled literature kaže, da so s podporo in odnosi prebivalcev do nosljivih kamer povezani različni, tako s tehnologijo kot s policijo povezani dejavniki, pri čemer so slednji v raziskavah manj sistematično raziskani. Namen magistrskega dela je bil zato ugotoviti stališča prebivalstva do koristi oziroma prednosti uporabe takšne tehnologije v policijskih postopkih ter kakšno vlogo imajo pri tem zaznave policije in skrb zaradi nadzorstva. Pri tem smo izvedli raziskavo v obliki ankete, v kateri je sodelovalo 265 anketirancev. Rezultati so pokazali pretežno podporo nosljivim kameram, saj anketiranci zaznavajo različne prednosti, najbolj pa so prepričani v pozitiven vpliv nosljivih kamer na profesionalno delo policije. Podpora nosljivim kameram je pri tem odvisna od zaznave postopkovne pravičnosti in kakovosti policijskega dela, zaupanja v policijsko organizacijo ter nekoliko manj od skrbi zaradi nadzora nad lastno zasebnostjo. Ker gre za eno izmed prvih raziskav o tematiki nosljivih kamer v Sloveniji, predstavlja osnovo za nadaljnje študije. Ugotovitve so uporabne za policijske organizacije in načrtovalce politik, saj osvetljujejo dejavnike in okoliščine, povezane s podporo javnosti novim tehnologijam v policijskih postopkih.
Keywords: policija, policijski postopki, nosljive kamere, prednosti, javno zaznavanje, magistrska dela
Published: 28.10.2021; Views: 105; Downloads: 10
.pdf Full text (1,16 MB)

3.
Samozaščita uporabnikov družbenih omrežij pred kibernetskim nadlegovanjem
Nika Peternel, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Družbena omrežja postajajo vedno bolj razširjena oblika komunikacije in interakcije z drugimi ljudmi, predvsem med mlajšo populacijo. Četudi imajo družbena omrežja za uporabnike številne koristi, pa lahko pri njihovi uporabi pride do viktimizacije z različnimi oblikami kibernetske kriminalitete, kot je kibernetsko nadlegovanje. Skladno s tem je pomembno, da se krepi preventivno ukrepanje, ki vključuje uporabo različnih samozaščitnih ukrepov ter zavedanje uporabnikov, katera dejanja so potencialno nevarna in lahko prispevajo k temu, da se znajdejo v položaju žrtve. V diplomskem delu smo raziskali kibernetsko nadlegovanje z vidika teorije rutinskih dejavnosti. Na tej osnovi smo oblikovali raziskavo in pri tem ugotavljali, kakšne navade imajo uporabniki družbenih omrežij na spletu ter njihovo samozaščito pred kibernetskim nadlegovanjem. Ugotavljali smo tudi, kako zaznavajo motivacijo storilcev, viktimizacijo s kibernetskim nadlegovanjem in kakšno vlogo imajo elementi teorije rutinskih dejavnosti z vidika samoporočane viktimizacije. Vlogo teorije rutinskih dejavnosti in njenih elementov smo preverjali s samonaznanjenim vedenjem na spletu in razlikah glede na to, ali so respondenti bili žrtve kibernetskega nadlegovanja ali ne. Raziskavo smo izvedli v obliki spletne ankete, ki jo je izpolnilo 150 respondentov, povezavo do ankete pa smo delili na družbenih omrežjih. Rezultati so pokazali dokaj pozitivne ugotovitve glede uporabe samozaščitnih ukrepov na družbenih omrežjih in da viktimizacija s kibernetskim nadlegovanjem ni pogosta. Najpomembnejša razlika med respondenti, ki so že bili žrtve kibernetskega nadlegovanja, in tistimi, ki niso bili, je ta, da žrtve delijo več osebnih podatkov na družbenih omrežjih. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da se respondenti zavedajo nevarnosti kibernetskega nadlegovanja in skladno s tem pri uporabi družbenih omrežij delujejo preventivno.
Keywords: diplomske naloge, kibernetsko nadlegovanje, samozaščita, teorija rutinskih dejavnosti, družbeno omrežje
Published: 27.10.2021; Views: 98; Downloads: 13
.pdf Full text (778,48 KB)

4.
Raba Likertove lestvice v raziskavah, povezanih z informacijsko varnostjo
Gašper Kopušar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Likertova lestvica je ena najpogosteje uporabljenih (ali celo zlorabljenih) merskih instrumentov v družboslovnem raziskovanju. Raziskave, ki so se do sedaj osredotočale na Likertovo lestvico in poimenovanja besednih oznak vrednosti, so preučevale predvsem srednje vrednosti, vrednosti brez besednih oznak ter različno število stopenj lestvice. V literaturi pa po našem najboljšem vedenju nismo zasledili preučevanja besednih oznak skrajnih vrednosti. Glede na odsotnost empiričnih raziskav, ki bi ugotavljale, katere besedne oznake Likertove lestvice so v slovenščini najprimernejše kot skrajne vrednosti, smo v tem diplomskem delu izvedli eksperiment. Spletno okolje 1ka.si je naključno razvrstilo respondente v dve skupini, ki sta dobili dva enaka vprašalnika o varnosti pametnih telefonov, konstrukti pa so temeljili na varnostnomotivacijski teoriji. Vprašalnika sta se razlikovala le po besednih oznakah skrajnih vrednosti na Likertovi lestvici različni. Polovica respondentov je dobila vprašanja, na katera so odgovarjali z vrednostmi in njihovimi oznakami 1 - ˝močno se ne strinjam˝, 2 - ˝ne strinjam se˝, 3 - ˝sem nevtralen˝, 4 - ˝se strinjam˝ in 5 - ˝močno se strinjam˝. Druga polovica respondentov je odgovarjala z lestvico z vrednostmi 1 - ˝sploh se ne strinjam˝ in 5 - ˝popolnoma se strinjam˝. Ugotovili smo manjše razlike v aritmetičnih sredinah in variabilnosti konstruktov varnostnomotivacijske teorije med skupinama, a jih ni bilo mogoče posplošiti na celotno populacijo. Enako uporabni sta torej obe omenjeni ˝različici˝ Likertove lestvice v raziskavah, povezanih z informacijsko varnostjo. Prav tako smo ugotovili, da so zaznana ranljivost, zaznana resnost, učinkovitost ukrepanja in samoučinkovitost pozitivno povezani z namero za samozaščito v povezavi z uporabnikovim dojemanjem varnosti pametnega telefona.
Keywords: diplomske naloge, informacijska varnost, Likertova lestvica, varnostnomotivacijska teorija, pametni telefon
Published: 06.07.2021; Views: 159; Downloads: 54
.pdf Full text (758,80 KB)

5.
Vpliv zaznanih tveganj na sprejemanje vstavljivih tehnologij
Lara Klemenc, 2021, master's thesis

Abstract: Vsakdanjega življenja si brez tehnološkega napredka ne moremo predstavljati. Na vsakem koraku se srečujemo z novimi tehnologijami, s pomočjo katerih si olajšujemo življenje. Novosti niso vedno dobro sprejete s strani potrošnikov. Le-ti odločajo, ali bodo produkt uporabljali, ali pa bo odšel v pozabo. Predstaviti želimo uporabo tehnoloških vsadkov, ki jih delimo na dve vrsti: prva je raba tehnoloških vsadkov za zdravstvene namene, druga pa raba z namenom olajševanja vsakdanjega življenja. V magistrskem delu preučujemo, kateri so tisti razlogi, zaradi katerih uporabnike skrbi sprejemanje nove tehnologije. Osredotočamo se na varnostne razloge in ugotavljamo, katera so tista tveganja, ki so za uporabnike najbolj pomembna pri njihovi odločitvi za uporabo tehnologije. Preučevano je področje o tehnoloških vsadkih, katerih uporaba še ni množično sprejeta. Da bi odgovorili na vprašanje, katera tveganja vplivajo na sprejemanje vstavljivih tehnologij, smo razvili raziskovalni model, ki temelji na modelu sprejemanja tehnologije in obenem vsebuje tudi varnostne vidike. Za testiranje modela smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo anketirali slovenske uporabnike interneta. Na stališče do uporabe tehnoloških vsadkov najbolj vplivata zaznana enostavnost uporabe in zaznana uporabnost, v manjšem obsegu pa tudi zaznana varnost podatkov in subjektivna norma. Skrb glede nadzora nad uporabniki in glede zasebnosti ne vplivata signifikantno na stališče do uporabe. Na namero uporabe tehnoloških vsadkov pomembno vpliva stališče do uporabe. Starost ne vpliva na nobeno spremenljivko, kljub temu, da so dosedanje raziskave pokazale, da so mladi bolj dovzetni za uporabo tehnoloških vsadkov.
Keywords: tehnologija, tehnološki razvoj, vstavljive tehnologije, varnost, informacijska varnost, zasebnost, magistrska dela
Published: 16.02.2021; Views: 324; Downloads: 70
.pdf Full text (638,39 KB)

6.
Self-protective behaviour among young adults during public health crisis
Luka Jelovčan, Kaja Prislan, Anže Mihelič, 2020, original scientific article

Abstract: Purpose: The purpose of this article is to examine perceptions of factors deriving from the theory of planned behaviour among younger adults in times of public health crisis, their self-protective behaviour compared to other age groups, and test the predictive factors according to the theory of planned behaviour. Design/Methods/Approach: An online survey has been conducted to examine self-protective behaviour in times of public health crisis. The survey was distributed to Slovenian citizens (n = 280) using the social network Facebook. Descriptive statistics were used to describe the sample and measured variables. Multiple regression analysis was conducted to determine associations between identified factors. Findings: The results of the study indicate that there are no significant differences in self-reported self-protection between younger adults and others. Additionally, attitude toward self-protective measures is the most important predictor of self-protective behaviour for both age groups. Only the attitude is significantly associated with self-protective behaviour among young adults, whereas among others, all three predictors are significantly associated with self-protective behaviour, explaining nearly twice the variance. Research Limitations/Implications: This research contributes to the understanding of motivators that drive individuals to engage in self-protective behaviour in times of health crises. It provides insight into young adults' self-protective behaviour. Most of the limitations are related to the sample, which only contains respondents from one social network and one country. Originality/Value: To the best of our knowledge, this is the first study that explored the self-protective behaviour of young adults during COVID-19 using the theory of planned behaviour and compares the differences in self-protective behaviour predictors among different age groups.
Keywords: theory of planned behaviour, young adults, self-protection
Published: 04.01.2021; Views: 206; Downloads: 13
URL Link to full text
This document has many files! More...

7.
Zaznave policistov ob uvedbi nosljivih kamer v policijske postopke
Maja Kuralt, 2020, master's thesis

Abstract: Uvedba novih tehnologij, natančneje nosljivih kamer v policiji, je zelo aktualna tematika, saj je pričakovati, da je njena uvedba le vprašanje časa. Razvoj tehnologije, ki omogoča natančnejše beleženje dogodkov ob sočasnem zmanjšanju administrativnih ovir, lahko na eni strani razbremeni delo policistov, vendar ga z drugega zornega kota lahko tudi oteži. V tuji praksi, kjer nosljive kamere že uporabljajo, zasledimo številne pozitivne izkušnje, tako na strani policije kot na strani skupnosti. V nalogi smo najprej predstavili ugotovitve raziskav iz tujih držav, kjer so nosljive kamere že v uporabi. Dejstvo je, da imajo policisti v Sloveniji že na razpolago nekaj nosljivih kamer, ki jih lahko uporabljajo prostovoljno. V magistrski nalogi smo želeli dobiti odgovor na vprašanje, kakšen je odnos policistov do uporabe nosljivih kamer ter na podlagi raziskave na vzorcu policistov analizirati, kako policisti zaznavajo uvedbo nosljivih kamer v njihovo vsakdanje delo. Želeli smo izvedeti, ali imajo tudi nekateri organizacijski dejavniki, kot so organizacijska pravičnost, opora delodajalca in zaupanje v nadrejene vpliv za zaznavo policistov do uvedbe novih tehnologij. V nalogi so predstavljene tudi raziskave izvedene v tujini, kjer so nosljive kamere že v uporabi. Na podlagi raziskave med policisti v Sloveniji je bilo ugotovljeno, da imajo policisti nevtralen odnos do uvedbe nosljivih kamer v policiji oziroma se z uvedbo le deloma strinjajo. Na policistov odnos imajo vpliv tudi organizacijski dejavniki kot so zaupanje v nadrejene, organizacijska pravičnost in odpora, kar nam potrjujejo rezultati raziskave. Interpretacija dobljenih rezultatov na podlagi izvedene raziskave na koncu naloge odpira diskusijo o pozitivnih učinkih, ki jo lahko uvedba nosljivih kamer doprinese.
Keywords: policija, policijsko delo, policijski postopki, policijska pooblastila, nosljive kamere, pritožbe, magistrska dela
Published: 28.10.2020; Views: 401; Downloads: 148
.pdf Full text (1,16 MB)

8.
Sprejemanje biometrične verifikacije pri uporabi bančnih storitev
Tilen Sirk, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uporaba biometrije je v vedno večjem porastu, saj obljublja, da bo postopek overjanja bolj varen in preprost. Biometrija je za razliko od gesel in identifikacijskih kartic nekaj, kar ni moč pozabiti in si deliti z drugimi. Biometrija se je uveljavila že na številnih področjih, vedno bolj aktualna pa je tudi v bančništvu. Vedno več posameznikov uporablja pametne naprave, ki omogočajo biometrično tehnologijo. Z načinom biometrične verifikacije je nadzor in upravljanje pri bančnih storitvah hitrejši, varnejši in preprostejši. Pri našem diplomskem delu smo se osredotočili na dejavnike, ki vplivajo na posameznikovo odločitev sprejemanja biometrične verifikacije pri uporabi bančnih storitev. Cilj dela je bil raziskati dejavnike sprejemanja biometrične verifikacije pri uporabi bančnih storitev s pomočjo anketnega vprašalnika, pridobiti vzorec posameznikov različnih starostnih skupin in interesov. Anketni vprašalnik smo delili preko socialnega omrežja Facebook v različnih skupinah. Vprašalnik je bil sestavljen iz osmih sklopov. Vsak sklop je imel po tri indikatorje, na katere so anketiranci odgovarjali s pomočjo Likertove lestvice od 1 do 5. Na podlagi rezultatov smo potrdili osem hipotez, eno smo zavrnili. Glavni dejavniki sprejemanja biometrične tehnologije pri uporabi bančnih storitev so namera za uporabo biometrične tehnologije pri dostopu do bančnih storitev, stališča uporabe tehnologije, zaznana uporabnost tehnologije, preprostost uporabe tehnologije, zaupanje v varnost tehnologije, nadzor nad varnostjo tehnologije in subjektivna norma. Biometrija je tematika, ki je zelo aktualna, tehnologija nas praktično spremlja v našem življenju vsak dan in vsepovsod, z njo pa se odpirajo tudi nove rešitve in problematike glede varnosti in shranjevanja biometričnih podatkov.
Keywords: diplomske naloge, biometrična verifikacija, bančne storitve, sprejemanje, uporaba
Published: 08.10.2020; Views: 254; Downloads: 92
.pdf Full text (563,72 KB)

9.
Uporaba nevronskih mrež v kibernetski varnosti
Črt Uršič, Anže Mihelič, Simon Vrhovec, 2020, review article

Abstract: Namen prispevka: Ob neprestanem izboljševanju informacijske infrastrukture so za njeno zaščito potrebni tudi novi pristopi k varnosti in razvoj novih tehnik zaznavanja kibernetskih groženj. Med te tehnologije sodijo tudi nevronske mreže, ki se že dolgo uporabljajo na različnih področjih, kot so medicina, logistika in biologija. Namen prispevka je prepoznati in predstaviti njihovo uporabnost na področju kibernetske varnosti. Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature, s katerim so bile prepoznane pozitivne in negativne lastnosti nevronskih mrež kot aktualnega pristopa strojnega učenja za zaznavo kibernetskih napadov. Izvedena je bila tudi primerjava uporabe nevronskih mrež s konvencionalnimi sistemi. Ugotovitve: Rezultati eksperimentov so večinoma v korist nevronskim mrežam, saj je proces hitrejši, natančnejši in z manj lažnimi alarmi kot konvencionalni sistemi, ki običajno delujejo na principu statične analize. Vendar pa so nevronske mreže zaradi njihovega načina delovanja pogosto nepredvidljive in so najbolj učinkovite šele v kombinaciji s konvencionalnimi sistemi. V obstoječi literaturi primanjkujejo predvsem testiranja teh sistemov v realnih situacijah, izven kontroliranih umetnih okolij. Omejitve/uporabnost raziskave V pregled literature so bili vključeni znanstveni prispevki, objavljeni v letih od 2017 do 2019 in indeksirani v bazah Web of Science in Scopus. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek s povzetkom osnovnih tehničnih principov delovanja nevronskih mrež predstavlja začetno točko za strokovnjake na področju kibernetske varnosti, ki z njimi še niso seznanjeni. Prispevek povzema trenutno stanje na področju uporabe nevronskih mrež v kibernetski varnosti in potencialne smeri razvoja v prihodnosti. Prispevek predstavlja enega prvih sistematičnih pregledov literature na področju uporabe nevronskih mrež v kibernetski varnosti, ki se je znanstvenoraziskovalno razcvetelo predvsem v zadnjih treh letih.
Keywords: nevronske mreže, strojno učenje, umetna inteligenca, sistem za zaznavanje vdorov, škodljiva programska oprema, finance
Published: 02.10.2020; Views: 356; Downloads: 21
URL Link to full text
This document has many files! More...

10.
Vloga različnih oblik nadzora pri odnosu do nosljivih kamer
Primož Novak, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Nosljive kamere so nova oblika policijskega nadzora, katerih posebnost je v tem, da poleg državljanov nadzorujejo tudi policiste. Zaradi njihove razširitve in medijsko odmevnih primerov se je raziskovalno zanimanje za nosljive kamere povečalo. Večina opravljenih raziskav se je osredotočala na mnenje javnosti o prednostih in slabostih nosljivih kamer, ter na njihovo praktično implementacijo v policijsko delo. Vse nakazujejo na ugotovitve, da je sistem nosljivih kamer med javnostjo pozitivno sprejet. Obstaja pa manko raziskav, ki bi merile odnos do nosljivih kamer v povezavi z odnosom ljudi do sistemov nadzora in koncepta podzora (angl. sousveillance). Da bi naslovili omenjeni problem, se diplomsko delo osredotoča na to kako so določeni dejavniki, kot so legitimnost policije, učinkovitost sistemov nadzora, skrb pred zlorabo osebnih podatkov, skrb pred zlorabo nadzora s strani države, spoštovanje države posameznikove zasebnosti in zaupanje v postopke za zagotavljanje zasebnosti povezani z odnosom do nadzora in odnosom do podzora. Prav tako sta bili preverjeni povezanost med odnosom do nadzora in podzora z odnosom do nosljivih kamer in povezanost med predvidenimi koristmi nosljivih kamer in odnosom do njih. Raziskovalni model je bil testiran z anketo (N = 249) med člani različnih interesnih Facebook skupin. Izvedli smo raziskavo. Rezultati so pokazali pozitivno povezanost med odnosom do podzora in nadzora ter odnosom do nosljivih kamer. Prav tako rezultati nakazujejo na povezanost med predvidenimi koristmi nosljivih kamer in odnosom do njih. Dejavniki, ki so povezani z odnosom do nadzora niso povezani tudi z odnosom do podzora. Dejavnike, ki bi bili povezani s podzorom je tako smiselno iskati drugje in ne med dejavniki, ki so povezani z nadzorom.
Keywords: diplomske naloge, policijski nadzor, nadzor, kamere
Published: 11.09.2020; Views: 315; Downloads: 0

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica