| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 55
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Primerjava rokuronija z leptosukcinom za hitro vstavljanje dihalne cevke pri bolnikih z ileusom
Lidija Perša, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Uvod: Namen randominizirane kontrolirane raziskave je bil primerjava pogojev za vstavitev dihalne cevke s hitrim zaporedjem med uvodom v anestezijo pri bolnikih z ileusom med uporabo rokuronija ali leptosukcina. Registracija klinične raziskave: Retrospektivna registracija (4.12.2015): ISRCTN-registry: ISRCTN11777647 (https://www.isrctn.com/ISRCTN11777647) Metode: V raziskavo je bilo vključenih 30 odraslih bolnikov z ileusom, ki so bili urgentno operirani. Bolniki so bili naključno razvrščeni v dve skupini; S-skupina bolnikov, ki je za mišično relaksacijo prejela leptosukcin (1,5 mg/kg), in R-skupina bolnikov, ki je prejela rokuronij (1,2 mg/kg). Pogoji za vstavitev dihalne cevke so bili ocenjeni z uporabo točkovnega sistema po Viby-Morgensonu. Intubacijske pogoje smo ocenjevali eno minuto po vbrizganju mišičnega relaksanta. Beležili smo še srčni utrip, krvni tlak in pulzno oksimetrijo ter določali koncentracijo kalija in mioglobina v krvi. Rezultati: Pri vseh bolnikih je bila dihalna cevka vstavljena v prvem poskusu. Med uvodom v anestezijo nismo zabeležili bruhanja ali vdihanja želodčne vsebine v pljuča. Pogoji za vstavitev dihalne cevke so bili v S-skupini statistično značilno boljši kot v R-skupini. Po vstavitvi dihalne cevke smo opazili statistično značilno znižanje krvnega tlaka v obeh skupinah in statistično značilno znižanje srčnega utripa v v S-skupini. Po vstavitvi dihalne cevke je bil nivo kalija v serumu v S-skupini značilno višji v primerjavi z R-skupino; nivo mioglobina v serumu je bil v S-skupini neznačilno višji in statistično značilno nižji v R-skupini. Sklep: Rezultati kažejo, da rokuronij omogoča pri bolnikih z ileusom klinično enako dobre pogoje za vstavitev dihalne cevke s hitrim zaporedjem med uvodom v anestezijo in enako tveganje za vdihanje želodčne vsebine; zato lahko priporočamo, da se leptosukcin nadomesti z rokuronijem in se tako izognemo številnim možnim stranskim učinkom.
Keywords: Rokuronij, leptosukcin, vstavitev dihalne cevke s hitrim zaporedjem, ileus, pogoji za vstavitev dihalne cevke
Published: 14.01.2020; Views: 438; Downloads: 53
.pdf Full text (2,04 MB)

2.
Vpliv subarahnoidnega bloka na pojav hipotenzije in bradikardije
Špela Lunežnik, 2019, master's thesis

Abstract: Uvod: Subarahnoidna anestezija je opredeljena kot enostavno anestezija z malo zapleti. Kljub prednostim, kot sta dobra analgezija in motorični blok, pa lahko subarahnoidna anestezija povzroči nekatere hemodinamske spremembe. Najpogostejša hemodinamska sprememba je hipotenzija, ki pa lahko vodi v nekatere srčne zaplete. Namen: Namen raziskave je bili ugotoviti, kakšen je vpliv subarahnoidnega bloka na pojav hipotenzije in bradikardije. Poleg tega smo želeli ugotoviti ali je pojav hipotenzije in bradikardije povezan z višino bloka ter v katerem časovnem obdobju je hipotenzija in bradikardija najbolj izrazita. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo z metodo opazovanja. V raziskavo je bilo vključenih 100 primerov iz anestezijskih zapisnikov. Primere smo izbirali glede na vključitvene kriterije, ki zajemajo ortopedske posege in so bili opravljeni v subarahnoidni anesteziji. Rezultati: Skozi raziskavo smo ugotovili, da je najpogosteje prišlo do pojava hipotenzije in bradikardije 15 minut po subarahnoidnem bloku. Prav tako ugotavljamo, da obstaja pozitivna korelacija med višino nastalega bloka in pojavom hipotenzije (rs = 0,483; p = 0,025) ter bradikardije (rs = 0,432; p = 0,019). Ob pojavu hipotenzije in bradikardije moramo pravilno in pravočasno ukrepati z aplikacijo primernih vazopresorjev. Diskusija in zaključek: Po subarahnoidnem bloku lahko pride do pojava hipotenzije in/ali bradikardije, kar lahko vodi v motnje dihanja ali celo srčnega zastoja. Iz tega razloga imata zelo pomembno vlogo anesteziolog in anestezijska medicinska sestra, ki morata dobro sodelovati, pravočasno prepoznati znake ter ob zapletu hitro in pravilno ukrepati, kljub stresni situaciji v kateri se nahajata.
Keywords: Anestezija, subarahnoidna anestezija, lokalni anestetiki, vpliv na vitalne funkcije.
Published: 13.01.2020; Views: 349; Downloads: 84
.pdf Full text (1,19 MB)

3.
Uporaba in učinkovitost glasbene terapije v enoti intenzivne terapije
Tanja Zadravec, 2019, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Uporaba glasbe v terapevtske namene je neinvazivna intervencija, ki v bolnišničnem okolju lahko ugodno vpliva na pacientovo psihofizično stanje, vendar ni uveljavljena v vsakdanji obravnavi perioperativnih pacientov. Zato smo se odločili na podlagi sistematičnega pregleda literature raziskati uporabo in učinkovitost glasbene terapije na doživljanje bolečine ali stresa pri pacientih, hospitaliziranih v enotah intenzivne terapije. Raziskovalna metodologija in metode: Izvedli smo sistematični pregled znanstvene literature v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Cochrane Library, ScienceDirect, Wiley Online Library. Pri tem smo upoštevali vključitvene in izključitvene kriterije. Potek pregleda literature smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Posamične raziskave, ki so vključene v končno analizo, smo kritično ocenili s pomočjo orodja SIGN. Rezultate smo sintentizirali z uporabo metode vsebinske analize. Rezultati: Izmed 749 raziskav identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 13 člankov, od tega 12 randomiziranih kliničnih raziskav in 1 sistematični pregled randomiziranih kliničnih raziskav. Glasbena terapija je zelo uporabna metoda, saj so raziskave dokazale njeno učinkovitost pri lajšanju bolečin, poglobitvi sedacije, uravnavanju fizioloških parametrov ter zmanjšanju strahu in anksioznosti pri hospitaliziranih pacientih v enotah intenzivne terapije. Diskusija in zaključek: Glasbena terapija je primerna intervencija za obvladovanje bolečine in stresa v medsebojnem dopolnjevanju s farmakološkimi ukrepi. Potrebne so nadaljnje raziskave, saj primanjkuje dokazov o optimalnem trajanju glasbene terapije za doseganje najboljših rezultatov.
Keywords: kritično bolni pacient, medicinska sestra, nefarmakološke intervencije, naravni zvoki, skladbe.
Published: 19.07.2019; Views: 630; Downloads: 196
.pdf Full text (957,99 KB)

4.
Predlog modela edukacije pacienta po možganski kapi pred odpustom iz bolnišnice
Jelena Čubra, 2018, master's thesis

Abstract: Izhodišče: Možganska kap je eden izmed vodilnih vzrokov smrti vsepovsod po svetu in je tudi najpomembnejši dejavnik pri nastanku trajne telesne in kognitivne oviranosti. Rehabilitacija pacienta in njegovo vključevanje v socialno in družbeno okolje je dolgotrajen proces, ki zahteva veliko truda ter potrpljenja tako pacienta kot njegovih svojcev. Namen raziskave je bil ugotoviti stališča zdravstvenih delavcev o potrebi uvedbe modela edukacije pacientov po preboleli možganski kapi pred odpustom iz bolnišnice. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Kot instrument za zbiranje podatkov je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. V raziskavo je bilo vključenih 100 zdravstvenih delavcev Oddelka za interno medicino v eni izmed regionalnih slovenskih bolnišnic. Pridobljeni podatki so bili obdelani s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike s statističnim programom SPSS 21. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni izvajajo edukacije pacientov po preboleli možganski kapi, ampak so le-te pomanjkljive. Večina anketirancev se je strinjala (85 %), da nenehno izobraževanje in usposabljanje pacientov prispeva k boljši obravnavi pacientov ter da je medicinska sestra tista, ki prva prepozna trenutek, kdaj je pacient sposoben in motiviran za učenje (87 %). Le 20 % anketirancev dejavno sodeluje pri sami edukaciji, oceno potreb po izvajanju življenjskih dejavnosti pred odpustom včasih izvaja le 34 % vprašanih. Diskusija in zaključek: Z nenehnim izobraževanjem pacienta in njegovih svojcev, s podajanjem strokovnih informacij za zdrav način življenja in z zagotavljanjem kakovostne zdravstvene obravnave na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti lahko pomembno prispevamo k boljšim izidom in večji kakovosti življenja pacientov po preboleli možganski kapi.
Keywords: sekundarna preventiva, dejavniki tveganja, zdravstvena nega, usposabljanje, zdravstvena vzgoja.
Published: 15.03.2019; Views: 531; Downloads: 134
.pdf Full text (1,06 MB)

5.
Uspešnost multimodalne analgezije po carskem rezu: učinkovitost infuzije levobupivakaina in ketorolaka v operativno rano
Jožica Wagner - Kovačec, 2019, doctoral dissertation

Abstract: IZHODIŠČA: Neprekinjena infuzija lokalnega anestetika in nesteroidnega protivnetnega zdravila v rano je lahko učinkovit del multimodalne analgezije po carskem rezu, vendar so raziskave pokazale nasprotujoče zaključke. Z dvojno slepo, prospektivno randomizirano raziskavo smo želeli ugotoviti, ali je v skupni porabi piritramida za lajšanje pooperativne bolečine pomembna razlika med štirimi skupinami porodnic po carskem rezu, ki imajo neprekinjeno infuzijo analgetika preko katetra v rani. BOLNICE IN METODE: Po soglasju Republiške etične komisije in podpisanem soglasju porodnice smo randomizirali 61 porodnic za nenujni carski rez v eno od štirih skupin za neprekinjeno 48-urno infuzijo preko katetra v rano. Skupina 1 (n=15) je prejela 0,25% levobupivakain, skupina 2 (n=15) ketorolak, skupina 3 (n=14) kombinacijo 0,25% levobupivakaina in ketorolaka ter skupina 4 (n=15) placebo- 0,9% NaCl. Po lokalni infiltraciji je bil vložen perforiran kateter nad mišično fascijo po celotni dolžini operativne rane ter po zašitju kože priklopljen na elastomersko črpalko za 48-urno dovajanje neprekinjene izbrane infuzije s hitrostjo 5 ml/h. Porodnice so redno dobivale paracetamol 1 g intravensko na 6 ur ter piritramid za zadovoljivo lajšanje pooperativne bolečine. Primarni izhod je bil skupna poraba piritramida v mg za 24 in 48 ur. REZULTATI: 59 porodnic je zaključilo raziskavo, ena porodnica (skupina 0,25% levobupivakain plus ketorolak) je bila izključena iz raziskave zaradi naključne prezgodnje ločitve katetra z elastomerske črpalke; eni porodnici (skupina ketorolak) je bil kateter iz rane predčasno odstranjen zaradi potrebe po ponovnem operativnem posegu. Raziskava je pokazala, da sta skupini porodnic, ki sta dobivali preko neprekinjene infuzije v rano nesteroidno protivnetno zdravilo, potrebovali statistično značilno manj opiatnega analgetika piritramida v 24 in 48 urah po carskem rezu. ZAKLJUČKI: Raziskava nakazuje možnost, da bi uporaba protivnetnih zdravil za neprekinjeno infuzijo preko katetra v rano za pooperativno analgezijo po carskem rezu lahko imela superiorni učinek v primerjavi z lokalnim anestetikom
Keywords: carski rez, pooperativna analgezija, kateter v rani, levobupivakain, ketorolak, paracetamol
Published: 26.02.2019; Views: 509; Downloads: 51
.pdf Full text (2,94 MB)

6.
Nadzor nad integriteto in funkcijo koaksialnih krožnih anestezijskih dihalnih sistemov
Miljenko Križmarić, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Izhodišča: Anestezijski dihalni sistem je vmesnik, ki dovaja in odvaja pline med anestezijsko delovno postajo in bolnikom. Cilj študije je bil določiti možne zapore v dihalnem sistemu in kako jih najti z dinamičnim funkcionalnim testiranjem. Predstavili smo analizo retrogradnih pretokov skozi absorber CO2 pri različnih anestezijskih delovnih postajah. V simulacijskem okolju smo izvedli različne scenarije, kjer smo izklopili dihalni balon iz dihalnega sistema. Metode: Eksperimentalno študijo smo izvedli z anestezijsko delovno postajo Dräger Primus s funkcijo razdruževanja svežih plinov, na katero smo priključili simulator bolnika METI HPS. S funkcionalnimi testi, kjer smo pri volumsko nadzorovani ventilaciji primerjali koaksialni dihalni sistem z zaporo in brez zapore. Pri primerih sušenja absorberja smo podrobno izvedli funkcionalno analizo pri odprtem in zaprtem nastavku Y. V simulacijskih scenarijih z izklopljenim dihalnim balonom smo merili časovni potek kisika, dušikovega oksidula in sevoflurana pri različnih pretokih svežega plina (FGF=0,5, 1 ali 2 L/min) in različnimi nosilnimi plini (kisik/zrak in kisik/dušikov oksidul). Rezultati: Zapora notranje cevi koaksialnega dihalnega sistema povzroči dvig največjega tlaka (iz 35 mbar na 70 mbar). Retrogradni pretoki, ki lahko sušijo absorbent najdemo pri delovnih postajah Dräger Cato, Dräger Julian, Dräger Fabius GS in Dräger Primus, pri tem je nastavek Y zaprt. V scenarijih z odklopom dihalnega balona se delež kisika v vdihanem zraku (FIO2) zmanjša iz 57 % na 37 % (FGF=1 L/min; nosilni plin=kisik/zrak). Prav tako se v vseh scenarijih zmanjšajo vrednosti dušikovega oksidula in sevoflurana. Zaključki: Poudarjamo, da je v sistemih z razdruževanjem svežih plinov, dihalni balon aktivna komponenta dihalnega sistema med umetno ventilacijo in ima funkcijo zbiralnika plinov. Predlagamo uporabo inspiratorne pavze med dinamičnim testiranjem dihalnega sistema, ko je razlika med sistemom z zaporo in sistemom brez zapore najvišja. Pri sistemih z razdruževanjem svežih plinov se v fazi inspirija pretok svežih plinov preko ventila razdruževanja usmeri v dihalni balon in scenariji iz te serije imajo za posledico hipoksijo in manjšo globino anestezije.
Keywords: anestezijski aparat, anestezijski dihalni sistemi, krožni anestezijski dihalni sistemi, razdruževanje svežih plinov, varnost bolnika
Published: 26.02.2019; Views: 466; Downloads: 77
.pdf Full text (3,19 MB)

7.
Spremljanje tkivne oksimetrije med zunaj-bolnišničnim kardiopulmonalnim oživljanjem
Gregor Prosen, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Izhodišča: NIRS (angl. Near-infrared spectroscopy) je v klinični praksi relativno nova metoda ki v realnem času prikazuje vrednosti tkivne oksimetrije. Uporaba te merilne tehnike na čelu bolnika se imenuje možganska oksimetrija (ScO2). Številne raziskave so pokazale vrednost spremljanja možganske oksimetrije med operacijami, pravtako so bile objavljene raziskave o spremljanju ScO2 med srčnim zastojem, a nobena raziskava do sedaj ni spremljala vrednosti ScO2 med celotnim potekom srčnega zastoja v zunaj-bolnišničnem srčnem zastoju; od prepoznave do post-reanimacijske oskrbe. Hipoteze: V naši raziskavi smo želeli ovrednosti dinamiko gibanja vrednosti ScO2 med kardio-pulmonalnim oživljanjem (KPO) v zunaj-bolnišničnem okolju. Predvidevali smo, da so vrednosti ScO2 ob prihodu ekip nujne medicinske pomoči nevarno nizke in da se z KPO zvišujejo. Dinamika tega zviševanja pa je poglavitna spremenljivka ki vpliva na kasnejše preživetje. Dodatno smo spremljali vrednosti serumskega laktata pri istih pacientih in dinamiko gibanja the vrednosti primerjali z preživetjem. Metode: V raziskavo smo vključili 53 bolnikov, ki so utrpeli zunaj-bolnišnični srčni zastoj. Vsi postopki oživljanja so bili opravljeni v skladu s takrat-veljavnimi smernicami za oživljanje, le pacientom, vključenim v raziskavo smo od prepoznave srčnega zastoja do zaključka oživljanja nenehno merili vrednosti možganske oksimetrije. Rezultati: Vrednosti ScO2 ob pričetku oživljanja so pri vseh bolnikih bile kritično nizke. Vrednosti so se tekom KPO zlagoma zviševale, statistično bolj pri pacientih ki so kasneje preživeli. Preživelim bolnikom so se vrednosti ScO2 pričele pomembno zviševati že pred dosegom spontane cirkulacije (ROSC) in so se po ROSC normalizirale in ostale stabilne. Vzorec hitrega, jasnega in statistično pomembnega porasta ScO2 ki se normalizirajo, so tipične za bolnike ki so preživeli do sprejema v bolnišnico, za razliko od pacientov ki so umrli na terenu. Podobno so vrednosti serumskega laktata med KPO pomembno padale pri bolnikih ki so preživeli. Zaključek: Vrednosti ScO2 pri bolnikih ki so v zunaj-bolnišničnem okolju oživljani, so do prihoda reševalnih ekip že kritično nizke in se tekom KPO zlagoma zvišujejo. Zvišanje je pri bolnikih ki kasneje preživijo. Za slednje je značilen vzorec hitrega, jasnega in statistično pomembnega dviga ScO2 tik pred dosegom ROSC ki se normalizirajo. Vrednosti serumskega laktata pri istih bolnikih tekom KPO pomembno padejo.
Published: 18.02.2019; Views: 589; Downloads: 101
.pdf Full text (3,43 MB)

8.
Vpliv kakovosti procesa nujnega telefonskega klica na uspešnost kardiopulmonalnega oživljanja z asistenco zdravstvenega dispečerja
Domen Kleva, 2018, master's thesis

Abstract: Uvod: Zdravstveni dispečer ima pomembno vlogo v verigi preživetja, saj ima pomembno vlogo pri prepoznavi nenadnega srčnega zastoja, pri nudenju navodil za oživljanje po telefonu ter pri zagotavljanju hitrega dostopa do AED in čimprejšnjo aktivacijo ustreznih ekip NMP, kar pripomore k boljšemu preživetju pacientov po PNSZ. Raziskovalne metode: Za teoretična izhodišča naloge smo uporabili deskriptivno metodo zbiranja podatkov in analizo pridobljenih podatkov s pregledom strokovne in znanstvene literature. Enocentrična retrospektivna raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Rezultati: Med 49 analiziranimi primeri PNSZ je bilo 57,1 % moških. Zdravstveni dispečerji so v 44,9 % primerov preverili kakovost dihanja. V 40,8 % primerih je bilo prisotno agonalno dihanje, ventrikularna fibrilacija pa je bila kot najpogosteje zabeležen inicialni ritem prisotna v 25 %. Ob prisotnosti agonalnega dihanja so zdravstveni dispečerji PNSZ prepoznali v 35 %, navodila za izvajanje KPO-AD pa so podali v 25 %. Ob odsotnosti dihanja so PNSZ prepoznali v 51 %, navodila za KPO-AD pa so podali v 48,3 %. Če so zdravstveni dispečerji podali navodila za izvajanje KPO-AD je 14,3 % pacientov preživelo 30 dni oziroma do odpusta iz bolnišnice. Sklep: Za razliko od ostalih raziskav smo v naši raziskavi ugotovili, da KPO-AD in krajši dostopni časi do kraja intervencije ne vplivajo k večjemu preživetju po PNSZ, vendar pa dostopni časi v naši raziskavi v 80 % presegajo 8 minut, ko preživetje po PNSZ kljub izvajanju KPO-AD drastično pada in izvajanje KPO-AD nima več bistvenega vpliva na preživetje.
Keywords: predbolnišnični srčni zastoj, preživetje, dispečerska služba zdravstva, nujna medicinska pomoč, odzivni čas
Published: 24.08.2018; Views: 663; Downloads: 168
.pdf Full text (3,89 MB)

9.
DINAMIKA HEMOGLOBINA MED OPERATIVNIMI POSEGI V SPLOŠNI ANESTEZIJI IN NADOMEŠČANJE TEKOČIN Z UPORABO CELL SAVER 5
Sandra Tijanič, 2018, master's thesis

Abstract: Uvod: Vsak večji operativni poseg predstavlja nevarnost povečane izgube krvi, na kar moramo biti pripravljeni. Sprva apliciramo kristaloidne in koloidne raztopine, nato pa glede na vrednost hemoglobina, ki se v teh primerih naglo zniža, nadaljujemo z zdravljenjem s KE in krvnimi derivati. Namen: Namen je ugotoviti, ali lahko s CS 5 v celoti nadomestimo izgubljen volumen krvi, kdaj lahko nadomestimo izgubo krvi s kristaloidi in koloidi ter katere vrednosti hemoglobina predstavljajo indikacijo za zdravljenje s KE. Raziskovalna metodologija in metode: S kvantitativno analizo rezultatov smo izvedli presečno enocentrično raziskavo. Podatke smo zbirali s metodo opazovanja. V raziskavo smo vključili 19 primerov iz različnih kirurških področij. Rezultati: V raziskavi smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da pri uporabi CS 5 izgubljenega volumna krvi ne moremo nadomestiti v celoti. V primerih izgube krvi 800 - 1500 ml lahko izgubljen volumen nadomestimo s kombinacijo kristaloidnih in koloidnih raztopin. Prav tako ugotavljamo, da je zdravljenje s KE indicirano glede na vrednosti hemoglobina. Diskusija in zaključek: Pri masivnih krvavitvah je pomembno, da izgubljen volumen krvi hitro pričnemo nadomeščati s kristaloidnimi in koloidnimi raztopinami, nato pa z zdravljenjem s KE, SZP in TP v razmerju 6:6:1, po potrebi pa apliciramo še pripravke fibrinogena. Pomembno je, da poskušamo krvavitev hitro ustaviti z diagnostiko in kirurško hemostazo.
Keywords: Izguba krvi, kristaloidi, koloidi, avtotransfuzija, krvni derivati.
Published: 06.06.2018; Views: 508; Downloads: 125
.pdf Full text (1,19 MB)

10.
Ultrazvočna ocena lege dihalne cevke v predbolnišničnem okolju
Sabina Zadel, 2018, doctoral dissertation

Abstract: IZHODIŠČA Oskrba dihalne poti in predihavanje sta pri kritično bolnih, poškodovanih in bolnikih v srčnem zastoju nujna postopka, ki predstavljata izziv za vsakega zdravnika, ki ju izvaja. Zlati standard zaščite dihalne poti je vstavitev dihalne cevke v sapnik. Še posebej v predbolnišničnem okolju se s težavno oskrbo dihalne poti lahko sreča vsak, tudi zelo izkušen zdravnik, saj so možnosti uporabe različne opreme in zdravstvenega kadra omejene, pogoji v okolju pa nemalokrat manj ugodni. CILJI Cilj raziskave je bil raziskati uporabnost in diagnostično natančnost ultrazvočnega opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone za potrditev pravilne lege dihalne cevke po urgentni vstavitvi dihalne cevke kritično bolnim, poškodovanim ali bolnikom v srčnem zastoju v predbolnišničnem okolju. METODE V predbolnišničnem okolju Prehospitalne enote Maribor smo v prospektivno raziskavo vključili polnoletne kritično bolne, poškodovane in bolnike v srčnem zastoju, ki so potrebovali oskrbo dihalne poti. Oceno lege dihalne cevke smo opravili z obojestransko avskultacijo dihalnih šumov in pretakanja zraka v želodcu ter z ultrazvočno metodo opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone. Referenčna metoda za pravilno lego dihalne cevke je bila spektrografska kvantitativna kapnografija. REZULTATI Vključili smo 124 bolnikov. 111 bolnikom (89,5 %), ki smo jih vključili v raziskavo, je bila dihalna cevka v prvem poskusu vstavljena v dihalne poti. Pri 13 bolnikih (10,5 %), vključenih v raziskavo, je bilo treba zaradi lege dihalne cevke v požiralniku postopek vstavitve dihalne cevke ponoviti. Med 13 bolniki, ki so po prvem poskusu imeli dihalno cevko vstavljeno v požiralnik, je zdravnik pri 4 bolnikih napačno lego dihalne cevke prepoznal pred izvedbo kapnografije in ultrazvočne metode opazovanja plevralnega polzenja ter premikanja trebušne prepone. Pri ostalih 9 bolnikih, ki so sprva imeli vstavljeno cevko v požiralnik, je bila napačna lega dihalne cevke prepoznana s pomočjo nenormalnih izvidov kapnografije in ultrazvočne metode.Pri vseh bolnikih je bila dihalna cevka po drugem poskusu vstavitve vstavljena v dihalne poti. Senzitivnost in negativna napovedna vrednost avskultacije sta bili 100-odstotni, specifičnost 90-odstotna, pozitivna napovedna vrednost pa 30-odstotna (95-odstotni interval zaupanja). Ultrazvočno opazovanje plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone je imelo 100-odstotno senzitivnost, specifičnost, pozitivno napovedno vrednost in negativno napovedno vrednost (95-odstotni interval zaupanja). Senzitivnost, specifičnost, pozitivna napovedna vrednost in negativna napovedna vrednost za kombinacijo avskultacije in ultrazvočne metode so bile 100-odstotne. Pri 3 bolnikih smo z avskultacijo in ultrazvočno metodo ugotovili pregloboko vstavitev dihalne cevke v desno glavno sapnico, rezultati kapnografije pa so bili v vseh treh primerih normalni pred popravkom lege dihalne cevke in po njem. Za izvedbo ultrazvočne metode smo v povprečju potrebovali 30 sekund. ZAKLJUČKI S študijo smo dokazali odlično senzitivnost in specifičnost ocenjevanja lege dihalne cevke s pomočjo ultrazvočne metode opazovanja drsenja plever in premikanja trebušne prepone.Z ultrazvočno metodo opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone smo v naši raziskavi kljub normalnim izvidom kapnografije našli pregloboko v desno glavno sapnico vstavljene dihalne cevke. Dokazali smo, da je čas za izvedbo ultrazvočne metode opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone sprejemljiv. Z uporabo ultrazvočne metode najverjetneje skrajšamo čas, ki je potreben za prepoznavo nepravilne lege dihalne cevke, in tako izboljšamo verjetnost preživetja ter zmanjšamo posledice pri kritično bolnih, poškodovanih in bolnikih v srčnem zastoju.
Keywords: orotrahealna intubacija, predbolnišnično okolje, oskrba dihalne poti, kapnografija, ultrazvok, usmerjena ultrazvočna preiskava, plevralno polzenje, premikanje trebušne prepone
Published: 23.05.2018; Views: 541; Downloads: 56
.pdf Full text (9,34 MB)

Search done in 0.84 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica