1. Življenjski slog generacije Z in njen odnos do zdrave prehrane : diplomsko deloValentina Bedrač, 2024, diplomsko delo Opis: Cilj raziskave je bil identificirati odnos slovenskih potrošnikov v starostni skupini 18-26 let do uživanja zdrave prehrane kot tudi prepoznavanje ključnih dejavnikov pri nakupu živil. V nalogi smo ugotavljali, ali generacija Z živi zdrav življenjski slog. Na osnovi spletne ankete, ki smo jo izvedli marca 2023 med 246 slovenskimi potrošniki, smo ugotovili, da med najbolj zdrava živila uvrščajo žita, oreščke in semena, ribe in njene izdelke, med, sadje, zelenjavo ter mineralno vodo. Poleg tega je raziskava identificirala štiri latentne faktorje, ki jih potrošniki upoštevajo pri nakupu zdrave hrane, in sicer: izvor in pozitivni učinki na zdravje (12,1 % celotne variabilnosti), marketing (11,8 %), cena in podpora pri nakupu in pripravi (9,4 %) ter senzorične lastnosti (7,9 %). Velika večina mladih meni, da živijo v varnem okolju (87 %) in da redno hidrirajo svoje telo (65 %). Glede na rezultate lahko trdimo tudi, da se skoraj tretjina mladih ukvarja s športom, da redno telovadi, skrbi za svoje duševno zdravje in se redno utrjuje. Najslabše rezultate smo zabeležili pri trditvah, ki se nanašata na redno uživanje zdrave hrane in na redno razstrupljanje telesa. Raziskava daje pomemben vpogled v vedenje in dojemanje mladih do zdrave prehrane v Sloveniji. Rezultati zagotavljajo dragocene informacije za proizvajalce živil in prehranskih izdelkov v smislu trženja in komunikacijske strategije. Poleg tega lahko oblikovalci politike uporabijo posredovane informacije za spodbujanje pomena javnega zdravja v družbi.
Ključne besede: zdrava prehrana, življenjski slog, mladi, potrošnja, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.04.2024; Ogledov: 333; Prenosov: 97
 Celotno besedilo (1,54 MB) |
2. Telesna aktivnost, antioksidanti in oksidativni stresVesna Mila Meden, Vesna Rauter, 2022 Opis: Med telesno aktivnostjo se sproščajo reaktivne zvrsti; obseg njihovega nastanka je povezan z značilnostmi telesne vadbe. Sproščanje reaktivnih zvrsti, ki presega zmožnost antioksidativne obrambe, izzove oksidativni stres. Ravnovesje med obsegom sproščanja reaktivnih zvrsti in antioksidativno obrambo je v fizioloških razmerah pomaknjeno nekoliko na stran oksidativnih procesov. Dve skrajnosti telesne aktivosti omenjeno ravnovesje rušita: akutna, visoko intenzivna telesna aktivnost in telesna neaktivnost. Izziv vrednotenja stanja oksidativnega stresa v organizmu je izjemno aktualen. Izsledki lastnih raziskav na področju antioksidantov usmerjajo k nujnosti interdisciplinarnega pristopa k tovrstnim raziskavam. Rezultati raziskave so primerjani z dognanji raziskovalcev v svetovnem prostoru, zato so predstavljena znanja izrazito aktualna. Z namenom, da se spodbudi radovednost in navdušenje do raziskovanja, vsebina še posebej nagovarja populacijo mladih, predvsem študentov. Izobraževanje o ključni vlogi telesne aktivnosti pri ohranjanju homeostaze in posledično zdravja in dolgoživosti spada med obvezne vsebine predmetov na vseh študijskih programih univerz in visokošolskih institucij. Športne igre naj postanejo temeljni povezovalni dejavnik v izobraževalnem procesu, izkustveno izobraževanje naj povezuje telesno aktivnost s sleherno vsebino predmetov. Malo nam v življenju koristijo obširna znanja, če ignoriramo osnove, ki trajnostno določajo zdravje in dobro počutje slehernega posameznika. Izgradnja uspešne kariere naj vselej temelji na redni telesni aktivnosti zmerne intenzivnosti.
Ključne besede: trajnostna priporočena telesna aktivnost, antioksidanti, oksidativni stres, antioksidativni stres, redoks status, hormeza, avtofagija, cirkadiani ritem
Objavljeno v DKUM: 29.08.2022; Ogledov: 835; Prenosov: 190
Celotno besedilo (14,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Vitamin B12 v prehrani sodobnega človeka in ozaveščenost o njem med vegetarijanci in veganiMojca Brdovnik, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo proučevali ozaveščenost vegetarijancev in veganov o pomenu vitamina B12 v prehrani, razloge za sprejetje njihovega načina prehranjevanja, razširjenost uporabe prehranskega dopolnila z vitaminom B12 ter razloge za njegovo uporabo. Raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 248 oseb, in sicer 56 % veganov, 22 % lakto-ovo vegetarijancev, 9 % ovo vegetarijancev, 7 % lakto vegetarijancev in 6 % preostalih (prevladujejo presnojedci, 1 frutarijanec, 4 osebe občasno uživajo ribe – pesci vegetarijanci). Kot najpogostejši razlog za sprejetje vegetarijanskega ali veganskega načina prehranjevanja so anketirani navedli moralno-etični (64 %); skrb za zdravje je prevladovalo zgolj pri četrtini vprašanih. Izmed vseh sodelujočih jih je 72 % navedlo, da uživajo prehransko dopolnilo z vitaminom B12. Kot najpogostejši razlog uporabe tega prehranskega dopolnila navajajo način prehranjevanja in preventivno uporabo. Anketiranci so dobro ozaveščeni o pomenu vitamina B12 v prehrani in o posledicah njegovega pomanjkanja, pomanjkljivo pa je poznavanje živil, ki ta vitamin vsebujejo. Mnenje, da osebe, ki imajo uravnoteženo, raznoliko in zdravo prehrano, ne potrebujejo prehranskih dopolnil, ne glede na način prehranjevanja, je med anketiranimi neopredeljeno. Ocena te trditve je statistično pomembna v povezavi z izobrazbo (Χ2 = 35,87); višja izobrazba se povezuje z ozaveščenostjo, da prehranska dopolnila ob uravnoteženi, raznoliki in zdravi prehrani niso potrebna.
Ključne besede: vitamin B12, prehranska dopolnila, prehrana, zdravje, vegetarijanstvo
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 988; Prenosov: 117
Celotno besedilo (2,38 MB) |
4. Poznavanje uporabe nanotehnologije v živilski industriji in migraciji nanodelcev iz embalaže v živila, med študenti Univerze v MariboruMartina Viltužnik, 2020, magistrsko delo Opis: Sprejemanje uporabe nanotehnologije v živilski tehnologiji in pripravljenost nakupa živil, ki vsebujejo nanosestavine, sta odvisna predvsem od posameznih stopenj ozaveščenosti. Znano je, da ljudje pred nepoznanim razvijemo strah in se temu poskušamo izogniti. Pomembno je, da se ljudi čim bolj ozavešča o nanotehnologiji, o njenih pozitivnih in tudi negativnih vplivih. Namen magistrske naloge je bil raziskati stališče študentov do uporabe nanotehnologije v živilskem sektorju in ugotoviti, kako so seznanjeni z njo. Leta 2019 smo izvedli raziskavo na temo poznavanja nanotehnologije in migracij nanodelcev iz embalaže v živila med študenti Univerze v Mariboru. Za potrebe raziskave je bil izdelan vprašalnik, ki vsebuje 10 vprašanj. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 300 študentov iz šestih fakultet Univerze v Mariboru. Ugotovljeno je bilo, da imajo študentje do nanotehnologije kritično mnenje. Zanjo so že slišali in menijo, da jo poznajo, vendar se je v raziskavi izkazalo, da je poznavanje le-te med študenti slabo. Do podobnih ugotovitev smo prišli tudi pri poznavanju migracij nanodelcev iz embalaže v živila. Študentje se zavedajo, da migracije obstajajo, slabo pa so seznanjeni z mehanizmi, ki jih lahko povzročijo. Izkazalo se je, da če bi imeli kot potrošniki možnost izbire, bi izbrali embalažo, ki ne vsebuje oziroma ni izdelana s pomočjo nanotehnologije. Vprašani menijo, da lahko zaupajo virom, ki so povezani z razširjanjem informacij o nanotehnologiji, vendar ne vsem.
Ključne besede: nanotehnologija, živila, ozaveščenost, študenti
Objavljeno v DKUM: 04.01.2021; Ogledov: 1095; Prenosov: 105
Celotno besedilo (2,44 MB) |
5. Akvaponika - plavajoči vrtovi na domačem ribniku za samooskrbni sistem pridelave zelenjaveEva Kikl, 2020, diplomsko delo Opis: Plavajoči vrtovi so bili narejeni v okviru diplomske naloge. Namen je bil ugotoviti, ali bi zelenjadnice lahko gojili na domačem ribniku in kakšni materiali bi bili najbolj primerni za izdelavo vrtov. V projektu so bili štirje plavajoči vrtovi. Dva sta imela dodan substrat, dva sta bila brez njega. Na vseh štirih so bile nasajene enake vrste zelenjadnic. Primerjali smo rast in razvoj rastlin, zelene listne mase in korenine. Ugotovili smo, da so se bolje obnesli vrtovi z dodanim substratom. Na njih se je razvilo več zelene listne mase in plodov, kot na vrtovih brez substrata. Prav tako so se bolje razrastle korenine na vrtovih, ki so imeli substrat. Ugotovili smo, da bi bilo bolje uporabiti nekaj drugačnih materialov. Eden izmed njih bi bila vinogradniška žica, s katero smo speli mrežo na spodnji strani okvirja, saj je pretanka, hitro zarjavi ter se odlomi. Bolje bi bilo uporabiti tršo pocinkano žico. Na vrtovih s substratom se je pojavil plevel, na vrtovih brez substrata pa ne.
Ključne besede: Akvaponika, plavajoči vrtovi, ribnik, samooskrba
Objavljeno v DKUM: 25.09.2020; Ogledov: 1225; Prenosov: 179
Celotno besedilo (2,09 MB) |
6. Izboljšanje kakovosti onesnaženih tal na degradiranih območjih Celjske kotline s pomočjo energetske rastline Mischanthus x giganteusAna Urisk Gajšek, 2020, magistrsko delo Opis: Dolgoletno onesnaževanje okolja je danes globalni problem. Zaradi človeških dejavnosti kot so industrija, rudarjenje, kmetijstvo, promet ter širjenje urbanih območij so tla močno obremenjena s težkimi kovinami.
Namen naše naloge je povezan z reševanjem težav onesnaženosti Celjske kotline s težkimi kovinami. Ugotoviti smo želeli ali je možna fitoremediacija teh območij z rastlinsko vrsto prstastega trstikovca oziroma miskantusa (Miscanthus x giganteus). Leta 2015 smo s to vrsto zasadili tri načrtno izbrana onesnažena območja na vzhodnem delu Celjske kotline. Pred poskusom in po treh mesecih smo analizirali talne vzorce ter jih primerjali med seboj. Analiza talnih vzorcev je pokazala, da so tla v tem delu Celjske kotline močno obremenjena predvsem s cinkom, kadmijem in svincem. V dvotedenskem intervalnem obdobju smo spremljali različne rastne parametre sadik. Rastline so rasle na vseh treh rastiščih ne glede na tip onesnaženosti tal. Čeprav so veliko bolje uspevale v s težkimi kovinami manj onesnaženih tleh, je bila rast rastlin v močno obremenjenih tleh še vedno zelo dobra. Na najbolj onesnaženih tleh se je delež težkih kovin v tleh praviloma zmanjšal. Ugotovili smo, da ima miskantus na tem z onesnaženjem obremenjenem območju velik fitoremediacijski potencial.
Ključne besede: težke kovine, Celjska kotlina, fitoremediacija, Miscanthus x giganteus
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 1260; Prenosov: 149
Celotno besedilo (1,71 MB) |
7. Poznavanje alternativnih načinov prehranjevanja med študentiAnja Murg, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali odnos študentov do prehrane, zlasti do alternativnih načinov prehranjevanja ter njihove prehranjevalne navade. Ugotavljali smo tudi povezanost med načinom prehranjevanja in pomanjkanjem železa ali kalcija ter kroničnimi boleznimi. Raziskovalni del je zajemal predstavitev rezultatov, ki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 200 študentov štirih različnih fakultet Univerze v Mariboru in 50 študentov Višje strokovne šole za lesarstvo Maribor. Med vsemi sodelujočimi študenti je bilo 233 vsejedcev. Raziskava je glede na priporočila uravnotežene prehrane pokazala, da 27 % študentov poje premalo sadja in zelenjave, 52,4 % poje premalo rib, preveč mesa ter mesnih izdelkov zaužije 61,2 % študentov in po nezdravih prigrizkih poseže 45,6 %. Ugotovili smo, da način prehranjevanja ne vpliva na pojav kroničnih bolezni, obstaja pa povezanost med načinom prehranjevanja in pomanjkanjem železa ali kalcija, kjer imajo težave s pomanjkanjem tisti, ki posegajo po alternativnih načinih. Preverjali smo tudi stopnjo strinjanja s trditvami glede naklonjenosti alternativnim načinom prehranjevanja in subvencionirane prehrane. Iz rezultatov je razvidno, da študentje niso naklonjeni trditvam, ki odražajo naklonjenost alternativnim načinom prehranjevanja.
Ključne besede: uravnotežena prehrana, alternativni načini prehranjevanja, prehranjevalne navade študentov
Objavljeno v DKUM: 26.10.2018; Ogledov: 1630; Prenosov: 237
Celotno besedilo (2,29 MB) |
8. Laktoza v jogurtihAnka Greif, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Laktoza je naravni sladkor, ki se nahaja v mleku in mlečnih izdelkih. Ljudje z laktozno intoleranco ne morejo presnavljati laktoze, kar vodi do različnih neprijetnih simptomov po zaužitju. V fermentiranih mlečnih izdelkih je zaradi fermentacije koncentracija laktoze nižja. V magistrski nalogi smo proučili vsebnost laktoze v navadnih jogurtih in jogurtih z oznako »brez laktoze«, ki jih najdemo na slovenskem trgu. Vsebnost laktoze smo določili s pomočjo visokotlačne tekočinske kromatografije (HPLC). Vsi analizirani navadni jogurti z oznako »brez laktoze« so izpolnjevali zakonsko določeno mejo vsebnosti pod 100 mg laktoze/100 g. V preostalih navadnih jogurtih smo ugotovili povprečno 3,99 g laktoze/100 g jogurta, kar pomeni 15,1 % znižanje glede na orientacijsko vsebnost laktoze v surovem mleku, ki znaša 4,7 %. Statistično značilne razlike v vsebnosti laktoze v jogurtih so bile ugotovljene glede na poreklo jogurtov in način pridelave mleka. Na osnovi navedenega priporočamo, da laktozno intolerantne osebe le zmerno zauživajo navadne jogurte, saj je laktoza v njih še vedno prisotna v velikih količinah.
Ključne besede: laktoza/laktozna intoleranca/jogurt
Objavljeno v DKUM: 25.07.2018; Ogledov: 2266; Prenosov: 229
Celotno besedilo (926,15 KB) |
9. Prehranjevalne navade in ocena prehranjenosti pacienta z demencoBarbara Cussigh, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti prehranjevalne navade bolnikov z demenco in določiti njihov prehranski status. Rezultati kažejo, da bolniki v začetni fazi Alzheimerjeve demence dnevno ne zaužijejo dovolj priporočenih hranil, predvsem beljakovin in tekočine. Ugotovili smo, da ima več kot 60 % bolnikov zmanjšano mišično maso. Prehranski status bolnikov ni ustrezen, saj pri 37,5 % bolnikih obstaja tveganje za podhranjenost. Menimo, da bolniki potrebujejo natančno prehransko obravnavo že v začetni fazi Alzheimerjeve demence.
Ključne besede: Alzheimerjeva demenca, prehrana, prehranski status, hranila
Objavljeno v DKUM: 25.07.2018; Ogledov: 1454; Prenosov: 263
Celotno besedilo (800,09 KB) |
10. Poznavanje vegetarijanske prehrane med študentiBarbara Janžič, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: V raziskavi, ki je potekala v študijskem letu 2016/17, so sodelovali študentje UM, FKBV. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kaki meri študentje poznajo vegetarijansko prehrano. Zanimalo nas je tudi, ali študentje ločijo med izvori narezkov (mesni, vegetarijanski, veganski) ter katera vrsta narezka jim je bolj všečna po okusu in videzu. V vseh narezkih, vključenih v senzorično analizo, smo v laboratoriju določili še vsebnost nitrata (III) in nitrata (V) ter pH vrednost. Iz anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so študentje dokaj dobro ozaveščeni o vegetarijanski prehrani. Pri ugotavljanju izvora narezka je izmed petih narezkov le pri enem narezku več kot polovica študentov narobe določila izvor. Pri oceni okusa in videza narezkov je bila le pri enem izdelku, to je bil veganski dimljen narezek, statistično značilno nižja ocena v primerjavi z ostalimi narezki, katerih ocene se niso statistično razlikovale. Rezultati kemijske analize niso potrdili prisotnosti nitrata (III) in nitrata (V) v narezkih vegetarijanskega in veganskega izvora.Vsebnosti obeh nitratov v narezkih mesnega izvora so bile visoke, vendar niso presegle zakonsko določene meje. Dejstvo, da so narezki mesnega izvora v tako veliki meri tretirani z nitrati (III) in nitrati (V), je izjemno skrb vzbujajoče, zato velja nagovor k nadaljnjim raziskavam.
Ključne besede: vegetarijanstvo/senzorična analiza/nitrat(V)/nitrat(III)/pH-vrednost
Objavljeno v DKUM: 25.07.2018; Ogledov: 1499; Prenosov: 180
Celotno besedilo (1,25 MB) |
