1. Odnosi med zaposlenimi v slovenskih zaporih : magistrsko deloJošt Meško, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu obravnavamo odnose med zaposlenimi v slovenskih zaporih. V uvodnem delu magistrske naloge smo opravili pregled literature in postavili raziskovalna vprašanja o tem, kako zaporski delavci ocenjujejo odnose med zaposlenimi v zavodih za prestajanje kazni zapora in o ocenjevanju lastne usposobljenosti za delo ter potrebah po dodatnem izpopolnjevanju. V raziskovalnem delu, ki je temeljil na sekundarni analizi podatkov iz študije, (Hacin idr., 2022) smo uporabili faktorsko analizo, diskriminantno analizo in t-test za neodvisne vzorce. Ugotovitve kažejo, da se statistično pomembne razlike med pravosodnimi policisti in strokovnimi delavci kažejo samo na enajstih od oseminštiridesetih analiziranih trditev. Pri pravosodnih policistih so vrednosti višje pri naslednjih trditvah 1) Večina obsojencev, s katerimi imam opravka, meni, da jih zaposleni v zavodu obravnavajo pravično. 2) Večina obsojencev, s katerimi imam opravka, meni, da zaposleni v zavodu vedno upoštevajo zakone. 3) Vedno podprem sodelavca, ko je ta v sporu z obsojencem. 4) Pred obsojenci vedno podprem sodelavce. 5) Vedno podprem sodelavca, ko ta izreče sankcijo obsojencu (četudi se s sankcijo ne strinjam). 6) Mislim, da pravosodni policisti hitro priskočijo na pomoč sodelavcu, če jo ta potrebuje. Glede potreb po usposabljanju za boljše opravljanje dela ugotavljamo, da so ocene lastne kompetentnosti visoke. Kljub temu pa zaporski delavci želijo več usposabljanj za izboljšanje komunikacijskih veščin, telesno pripravljenost za opravljanje dela, psihologijo, tuje jezike in številne druge veščine. V zaključnem delu magistrske naloge razpravljamo o pomenu rezultatov v primerjavi z drugimi študijami in pomenu raziskave za prakso.
Keywords: slovenski zapori, zaporski delavci, odnosi, magistrska dela
Published in DKUM: 28.09.2023; Views: 431; Downloads: 47
 Full text (1,08 MB) |
2. Kaznovalna politika v nekdanjih jugoslovanskih republikahRok Hacin, Jošt Meško, 2022, original scientific article Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je opredeliti nekatere dejavnike, ki vplivajo na kaznovalno politiko v nekdanjih jugoslovanskih republikah ter izpostaviti podobnosti in razlike med preučevanimi državami. Stopnja zaprtih oseb je bila izbrana kot glavni indikator kaznovalne politike, saj najbolje odraža kaznovalno naravnanost. Metode: V študiji smo analizirali podatke o kriminaliteti, obsodbah, zaporskih populacijah in ravni demokracije v nekdanjih jugoslovanskih republikah za obdobje 1995–2019. Uporabljene so bile naslednje statistične metode: bivariatna analiza ter regresijske in diskriminantne analize. Ugotovitve: Rezultati regresijskih analiz so pokazali, da se s stopnjo zaprtih oseb v nekdanjih jugoslovanskih republikah povezujejo naslednje spremenljivke: stopnja sprejema, stopnja zaprtih tujcev, stopnja kriminalitete, stopnja obsojenih oseb in časovna komponenta. Rezultati diskriminantne analize so izpostavili statistično pomembne razlike med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami na področju stopenj zaprtih oseb, sprejema obsojencev, zaprtih tujcev, kriminalitete in obsojenih oseb. Omejitve/uporabnost raziskave: Omejitve študije so vidne v pomanjkanju relevantnih statističnih podatkov, ki so onemogočili izvedbo statističnih analiz pred letom 1995 in povzročile izločitev Bosne in Hercegovine in Črne gore iz statističnih analiz. Zaradi pomanjkanja podatkov v analize nismo vključili dejavnikov, ki se tradicionalno povezujejo s kaznovalno politiko držav in se nanašajo na človekove pravice, medijsko svobodo, zaupanje v pravosodni sistem, ekonomske razlike ipd. Ugotovitve prve študije o primerjavi kaznovalnih politik v nekdanjih jugoslovanskih državah, ki je temeljila na statistični analizi podatkov o kriminaliteti, obsodbah in zaporskih populacijah, so uporabne za kriminologe in penologe, ki se ukvarjajo s primerjalno penologijo in preučevanjem kaznovalnih politik, ter praktike v kazenskem pravosodju držav, vključenih v študijo. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja prvo primerjalno študijo med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami, kjer so bili s statističnimi metodami analizirani nekateri dejavniki kaznovalne politike.
Keywords: kaznovalna politika, stopnja zaprtih oseb, stopnja kriminalitete, stopnja obsojenih oseb
Published in DKUM: 17.08.2022; Views: 527; Downloads: 23
 Link to file
This document has many files! More... |
3. Varnost v lokalnih skupnostih – Ruralno-urbane perspektive varnosti v lokalni skupnosti v 21. stoletju : III. zbornik raziskovalnega dela študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru2022, proceedings Abstract: Zbornik raziskovalnega dela študentov predstavlja tretjo serijo recenziranih prispevkov, ki so nastali v okviru predmeta Varnost v lokalnih skupnostih na magistrskem študijskem programu Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Prispevki v zborniku so rezultat raziskovalnega dela študentov, ki je bilo opravljeno spomladi leta 2021. Prispevki so bili v aprilu 2021 tudi predstavljeni na četrti mednarodni študentski konferenci z naslovom Local safety and security – rural perspectives, ki je zaradi epidemioloških razmer v Evropi in svetu potekala v spletnem okolju. Konferenco v sodelovanju organizirata Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru in Pravna fakulteta Univerze v Črni gori. V okviru predmeta so študenti opravili pregled literature in sekundarne analize policijskih statističnih podatkov o varnostnih izzivih in policijskem delu v urbanem in ruralnem okolju ter jih dopolnili s svojimi predlogi izboljšav ali rešitev varnostnih izzivov v ruralnem okolju, ki velikokrat (žal) temelji (tudi) na lastni izkušnji.
Keywords: varnost, lokalna skupnost, ruralno okolje, študenti, Slovenija
Published in DKUM: 18.02.2022; Views: 1046; Downloads: 228
Full text (7,38 MB)
This document has many files! More... |
4. Odnos med zaporskimi delavci in obsojenci : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeJošt Meško, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je opravljen pregled literature o odnosih med zaporskimi delavci in obsojenci. Osrednji del diplomskega dela predstavlja študije o družbenem vzdušju v slovenskih zaporih in legitimnosti ter samozaznavi legitimnosti v zaporih s poudarkom na odnosih med zaporskimi delavci in obsojenci. Pregled študij je pokazal, da so ustrezni (nerigidni) odnosi med zaporskim osebjem in obsojenci pomembni za življenje in delo v zaporih. Pregled študij o družbenem vzdušju je pokazal, da so se odnosi med obsojenci in zaporskimi delavci spreminjali. Za vse zapore, ki so bili vključeni v študije o družbenem vzdušju v letih 2000, 2010 in 2017, smo ugotovili, da ocena kvalitete odnosov pri obsojencih upada, medtem ko je bila ocena kvalitete odnosov pri zaporskih delavcih spremenljiva, vendar so bile razlike zelo majhne.
Keywords: diplomske naloge, zapori, zaporski delavci, obsojenci, odnosi, socialna klima
Published in DKUM: 28.08.2020; Views: 1184; Downloads: 177
Full text (570,26 KB) |
