Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Žepne tatvine danes predstavljajo resen varnostni problem, ki se zaradi naraščajočega števila prebivalstva, urbanizacije in povečanega števila množičnih dogodkov še dodatno povečuje. Kaznivo dejanje žepne tatvine je opredeljeno kot premoženjsko kaznivo dejanje, pri katerem storilec izkoristi neposredno fizično bližino žrtve za krajo osebnih predmetov. Najpogosteje gre za krajo predmetov iz žepov oblačil, torbic, nahrbtnikov ali drugih osebnih stvari, ki jih žrtev nosi s seboj. Ključna značilnost žepnih tatvin je, da žrtev med krajo običajno ne opazi, da je bila okradena. Zaradi pogostosti teh dejanj je ključno razvijati in izvajati učinkovite preprečevalne ukrepe, ki zmanjšujejo možnosti za tovrstna dejanja in povečujejo varnost v javnih okoljih. Ena izmed najpomembnejših in najučinkovitejših oblik preprečevanja kriminalitete je situacijska prevencija, ki temelji na predpostavki, da je kriminal mogoče zmanjšati ali preprečiti z vplivanjem na okolje in okoliščine, ki omogočajo kazniva dejanja. S premišljenim oblikovanjem prostora, povečanjem prisotnosti varnostnega osebja, videonadzorom, boljšo osvetlitvijo javnih prostorov, ozaveščanjem ljudi o nevarnostih in uporabo mehanskih zaščit se storilcem oteži dostop do potencialnih žrtev. Situacijska prevencija tako neposredno zmanjšuje možnosti za uspešno izvedbo žepnih tatvin, povečuje tveganje za storilce in spodbuja posameznike k večji samozaščiti, kajti ozaveščenost in previdnost posameznikov še vedno veljata za eni izmed najboljših oblik preprečevanja tovrstnih kaznivih dejanj. Zaradi svoje usmerjenosti v konkretne težave in možnosti takojšnjega učinka je situacijska prevencija postala ključni del strategij zagotavljanja varnosti v sodobnih družbah.
Ključne besede: žepne tatvine, preprečevanje kriminalitete, situacijska prevencija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,47 MB)

Opis: Diplomsko delo zajema analizo ideoloških in fenomenoloških vidikov serijskih morilcev z namenom razumevanja vzrokov njihovega vedenja in prispevanja k prepoznavi ter preprečevanju njihovih zločinov. Namen raziskave je razjasniti ideološke motive, ki spodbujajo serijske morilce, vključno z analizo ekstremističnih prepričanj, seksualnih deviacij, maščevanja in drugih ideologij, ter razumeti fenomenološke vidike, kot so čustva, motivacija, rituali in dojemanje sveta med izvajanjem zločinov. Glavni cilji naloge so preučiti ideološki in fenomenološki vidik na različnih primerih serijskih morilcev, opisati življenjske poti in identificirati skupne značilnosti, ki bi lahko služile kot indikatorji tveganja. Raziskovalna vprašanja se osredotočajo na oblikovanje ideoloških prepričanj pri potencialnih serijskih morilcih, vpliv ideoloških motivacij na izvajanje zločinov, možnosti uporabe teh spoznanj za preventivne ukrepe in primerjalno analizo med različnimi primeri.
Ključne besede: serijski morilci, ideološki vidik, fenomenološki vidik, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,35 MB)

Opis: Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 10. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v Kočevju v novembru 2024. Glavna tema konference je varnost v lokalnih skupnostih, poudarek letošnje konference pa je na mirni, varni in inkluzivni družbi. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru »Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij« in sodelovanja s praktiki iz policije in lokalnih skupnosti. Prispevki se osredotočajo na različne vidike zagotavljanja varnosti in zaznave groženj v lokalnih skupnostih, reševanje težav v multikulturnih skupnostih, značilnosti kriminalitete in preventivne ukrepe, preprečevanje mladoletniškega prestopništva, stališča do kaznovanja, kibernetsko varnost in trajnostni razvoj. Prispevki pa hkrati predstavljajo tudi primere dobrih praks.
Ključne besede: varnost, inkluzivnost, lokalne skupnosti, Slovenija, konferenca
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (7,48 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Naraščajoča pozornost kriminologov je usmerjena k nasilju v družini, kjer se tradicionalni modeli osebnega in medosebnega življenja razpadajo, kar vodi do kompleksnih in konfliktnih situacij. Kljub spremembam se stare institucionalne norme še vedno ohranjajo, kar vpliva na čustvene in vedenjske vzorce v družinskih odnosih. Definicija nasilja v družini ostaja težavna, kar otežuje njegovo obravnavo in preprečevanje. Namen diplomskega dela je bil predstaviti nasilje v družini in zakonsko ureditev tega problema, vključno s pregledom zgodovinskih in pravnih dokumentov ter učinkovitostjo preventivnih ukrepov. Slovenija ima vzpostavljen jasen institucionalen okvir za obravnavo nasilja v družini, vključno z Ustavo RS, KZ-1, ZPND in drugimi podzakonskimi akti, ki urejajo različne vidike obravnave in zaščite žrtev. Pomembne institucije vključujejo centre za socialno delo (CSD) in policijo, ki skupaj z varnimi hišami in nevladnimi organizacijami zagotavljajo podporo žrtvam. Kljub temu raziskave kažejo, da žrtve pogosto odlašajo s prijavo nasilja, pri čemer se prijave običajno zgodijo šele, ko postane situacija nevzdržna. Policija je v preteklih letih izvajala številne ukrepe za izboljšanje odziva na nasilje v družini, vključno z usposabljanjem kriminalistov, ozaveščanjem javnosti ter sodelovanjem z nevladnimi organizacijami. Preventivne dejavnosti, kot so javne kampanje in projekti, so prispevale k povečanju prepoznavnosti problema in izboljšanju odziva institucij. Kljub napredku žrtve še vedno poročajo o nezadovoljstvu z delom nekaterih institucij. Raziskave kažejo, da je potrebno še več napora pri ozaveščanju in izboljšanju zakonodaje, da bi se bolje zaščitilo žrtve in preprečilo nasilje v družini. Kampanje in projekti, kot sta PADOVA in IMPRODOVA, so korak v pravo smer, vendar ostaja veliko prostora za izboljšave v pristopu k obravnavi in preprečevanju nasilja v družini.  
Ključne besede: nasilje v družini, preprečevanje, programi, ukrepi, zakonodaja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (606,85 KB)

Opis: Nasilje predstavlja velik socialni in politični problem, ki ga stopnjujejo predvsem revščina, neurejene soseske, dostop do strelnega orožja ter diskriminacija, kar lahko privede do izrednega nasilja kot je streljanje na šolah. Streljanja na šolah predstavljajo in vzbujajo nepredstavljive občutke, ki jih doživljajo žrtve strelskih napadov, njihove družine in šolski delavci, po drugi strani pa je dobro vedeti o vzrokih, vplivih in posledicah, zakaj se storilci odločijo za napad. Napadi se dogajajo povsod po svetu in so v primerjavi z drugimi kaznivimi dejanji redki dogodki, a ko se zgodijo, v družbi povzročijo moralno paniko, predvsem zaradi medijev, ki vse to informirajo, včasih dogodke predstavijo lažno ter jih označujejo kot naključna dejanja. V resnici so vse bolj kompleksna in zapletena kot naključna. Osebe, ki izvedejo napad na šole, po navadi trpijo za duševnimi težavami, ki so povezane z različnimi motnjami, izgubami ter pretiranim nasiljem, poleg tega pa k temu prisostvujejo dejavniki prestopništva, ki storilce privedejo do izvedbe njihovega načrta. Problem v Ameriki predstavlja dostop do orožja, v evropskih državah pa je zakonodaja na tem področju bolj urejena. Pri žrtvah, ki preživijo napade in njihovih družinah, se pogosto razvijejo določene travme, ki jih posamezniki predelujejo različno glede na njihove sposobnosti spoprijemanja s stresnimi dogodki. V teh primerih je pomemben pristop obravnave in pomoči, saj jo v teh trenutkih žrtve najbolj potrebujejo. Veliko vlogo pri tem ima šola, ki mora vzpostaviti ustrezno zaščito žrtev, tako učencev kot delavcev, ki so bili v strelskem napadu udeleženi. V nalogi so opisani tudi primeri napadov, vključno z najbolj znanim strelskim pohodom na srednji šoli Columbine iz leta 1999.
Ključne besede: strelski napadi, šole, žrtve, prestopništvo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 56; Prenosov: 28
Celotno besedilo (635,34 KB)