Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Dejavnosti verskih sekt, kultov, gurujskih gibanj, pa tudi prakse, povezane z magijo in okultizmom, predstavljajo družbene pojave, ki so danes prisotni tako na Balkanu kot v svetovnem kontekstu. V domačem kontekstu se zaradi nezadostne obveščenosti javnosti in težnje po poenostavljanju vse te skupine v vsakodnevni komunikaciji državljanov pogosto skupno imenujejo sekta. Hitro širjenje teh gibanj na ozemlju Balkana lahko delno pripišemo obstoječim družbenim okoliščinam, ki omogočajo njihovo nemoteno delovanje, pa tudi visoki stopnji učinkovitosti, ki jo kažejo v procesih novačenja novih članov. Poleg verskih naukov, ki pogosto nasprotujejo doktrinam tradicionalnih veroizpovedi, te organizacije pogosto ponujajo specifične politične, ekonomske, socialne in etične vrednostne sisteme, ki so v nasprotju z obstoječimi normami in vrednostnim redom. Z zanikanjem veljavnih družbenih vrednot in uporabo različnih mehanizmov indoktrinacije lahko te skupine predstavljajo varnostno tveganje. Vendar pa sekte niso homogene po svojem značaju; razlikujejo se po teoloških naukih, geografskem poreklu, metodologiji delovanja, organizacijski strukturi in ciljih. Posledično tudi tveganja, ki jih predstavljajo, niso enotna – nekateri delujejo izključno kot kritiki obstoječih etičnih in verskih norm, drugi lahko neposredno ogrozijo psihofizično zdravje posameznika, obstajajo pa tudi tisti, ki odkrito spodkopavajo državne institucije in se za dosego svojih ciljev celo zatekajo k metodam terorizma. Zaščitni mehanizmi pred uničujočim delovanjem sekt obstajajo tako na državni kot na nedržavni ravni. V to kategorijo spadajo normativni pravni akti, nacionalne strategije, vključevanje varnostnih organov, pa tudi dejavnosti tradicionalnih verskih skupnosti in združenj državljanov, namenjene boju proti škodljivemu vplivu teh skupin. Vendar pa zaradi nepopolne skladnosti pravnega okvira s specifičnimi varnostnimi potrebami ostaja učinkovitost teh mehanizmov omejena.
Ključne besede: ogrožanje varnosti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (894,71 KB)

Opis: Diplomsko delo obravnava strah pred kriminaliteto v Občini Kočevje kot večdimenzionalen družbeno-psihološki pojav. Ta vključuje biološke, psihološke, socialnopsihološke, demografske in okolijske dejavnike. V teoretičnem delu so predstavljeni pojmi strahu in strahu pred kriminaliteto ter opisan vpliv neposredne in posredne viktimizacije. Izpostavljen je pomen socialnih mrež, socialnega kapitala, kohezije ter vpliv zaznane urejenosti okolja. Poseben poudarek je namenjen vlogi medijev pri oblikovanju zaznave varnosti in krepitvi stereotipov, zlasti glede romske skupnosti. Empirični del temelji na spletni anketi med 325 prebivalci Občine Kočevje. Preverjenih je bilo šest hipotez, ki so obravnavale raven strahu, spol, starost, viktimizacijo, medijsko izpostavljenost in strah pred Romi. Rezultati kažejo, da večina izraža zmerno do visoko stopnjo strahu. Ženske so statistično značilno bolj prestrašene od moških, starost pa glede na vzorec ni pomemben dejavnik. Povezava med osebno viktimizacijo in višjo ravnijo strahu je bila potrjena. Medijska izpostavljenost ni imela statistične značilnosti na vzorcu. Analiza potrjuje visoko izražen strah pred Romi ter kaže, da gre za kompleksen pojav, ki presega objektivno stopnjo kriminalitete. Zaključek poudarja potrebo po celovitih preventivnih ukrepih, krepitvi zaupanja v institucije, aktivnem vključevanju skupnosti in uravnoteženem medijskem poročanju. Ti elementi so ključni za zmanjšanje strahu, izboljšanje občutka varnosti in krepitev socialne kohezije v lokalnem okolju.
Ključne besede: strah pred kriminaliteto, Kočevje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,09 MB)

Opis: Kriminaliteta je ogrožanje človekovih ter družbenih temeljnih vrednot. Kriminaliteta je sestavni del družbe in družba brez nje ni bi bila idealna niti zaželena. S kriminaliteto pa se ukvarja kriminologija, ki je znanstveno raziskovalna veda in se ukvarja s preučevanjem prestopniškega vedenja, nastajanja in kršenja zakonov ter družbenega odziva zoper kršitelje zakonov. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so se zgodile številne spremembe, ravno tako tudi v znanstveni in strokovni obravnavi kriminalitet. Revija za kriminalistiko in kriminologijo že več desetletij spremlja razvoj slovenske kriminologije. S sistematičnim pregledom literature v Reviji kriminalistika in kriminologijo med obdobjem 1991 in 2024 bomo razkrili, kako so se stvari razvijale in odziv na določena dogajanja. Omejili se bomo predvsem na naslednje tematike: kriminološki, penološki, viktimološki prispevki, prispevki o policijski dejavnosti in različnih oblikah kriminalitete. Analiza teh člankov omogoča vpogled v razvijanje posameznih področij ter odzivov na njih in osredotočenost raziskovalcev v določenih obdobjih. Viktimologija je veda, ki se ukvarja s preučevanjem žrtev, včasih so preiskovali, kako je žrtev sama pripomogla h kaznivemu dejanju. Penologija je veda o izvrševanju kazenskih sankcij. Med različnimi oblikami nasilja sta v diplomskinalogi izpostavljena nasilje v družini in mladoletniško prestopništvo. Policijska dejavnost je pomembna za upravljanje oziroma vladanje in zagotavljanje reda v skupnosti.
Ključne besede: viktimologija, penologija, kriminološko raziskovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (616,45 KB)

Opis: Človekove temeljne pravice in svoboščine so neločljivo povezane z demokracijo in pravno državo in so ena izmed pomembnejših vrednot. Osnova varne družbe je varna družina, zato mora pravna država s svojimi mehanizmi zagotavljati, da se konflikti v katerikoli oblikah odpravljajo in zmanjšujejo, še posebej takrat, ko so njihove žrtve ranljive skupine. Nasilje v družini je oblika nasilja, ki ogroža najbolj občutljive skupine ljudi, ženske, otroke in starejše, živeče v zapletenih medsebojnih odnosih, v družini. Nasilje v družini ni zgolj socialnoekonomski pojav temveč tudi vzgojni, zdravstveni, moralni in etični. Ko govorimo o nasilju v družini se osredotočamo na nasilje med družinskim članom (ali člani) v odnosu do drugega družinskega člana (ali članov). Za nasilje ni nikoli opravičila, kajti vedno je namensko s katerim želi povzročitelj nad žrtvijo ustvariti premoč in kontrolo. Nasilje v družini je dejanje s težkimi travmatičnimi posledicami. Ravno zaradi tega, je potrebno o tej temi glasno in pogumno govoriti, policijska obravnava takšnih dogodkov pa zaradi navedenega zahteva posebna znanja in ukrepe, ki smo jih v diplomski nalogi predstavili. Od sprejetja Zakona o preprečevanju nasilja v družini v letu 2008 je nasilje v družini deležno pozorne in dodatne obravnave, prav tako je preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje tovrstnega nasilja ena izmed temeljnih nalog slovenske policije, s katero se policisti pri svojem delu, žal , srečujejo vse pogosteje.
Ključne besede: policijsko delo, preprečevanje nasilja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: The doctoral dissertation examines juvenile delinquency patterns in rural and urban environments and seeks to develop and test an Integrated Risk Factor Model of delinquency. The theoretical section discusses the challenging period of adolescence and the emergence of delinquent behavior as normative behavior. It then describes the concepts of juvenile criminality and delinquency, concentrating on specific problematic forms of delinquency and highlighting the importance of studying juvenile delinquency through both official crime statistics and self-report and victimization studies. The dissertation emphasizes the significance of environments and delinquency in urban and rural communities. This is followed by an overview of official statistics on juvenile crime and crime in both urban and rural environments, along with a presentation of key findings from studies on delinquency, victimization, and youth violence in Slovenia since its independence. Special attention is given to findings from the second international study on self-reported juvenile delinquency and victimization (ISRD2). The dissertation then discusses risk and protective factors crucial for studying and understanding delinquency. Finally, the theoretical section examines various criminological theories, focusing particularly on well-known integrated theories, and develops a new Integrated Risk Factor Model of delinquency, which is subsequently tested. The empirical section of the dissertation tests the hypotheses and answers the following research questions: 1) What are the prevalence rates of self-reported juvenile delinquency in rural and urban areas in Slovenia? 2) Is there a correlation between socio-demographic characteristics (age, gender, immigration status, socioeconomic status, and religion) and involvement in juvenile delinquency? and (3) Can an Integrated Risk Factor Model explain delinquency in rural and urban environments equally well? A series of bivariate and multivariate analyses are performed using data from the 4th international study on self-reported juvenile delinquency and victimization (ISRD4), conducted between October 2022 and March 2023, which involved 2,653 juveniles aged 13–17 from urban and rural environments. The results reveal variations in the prevalence and most common types of juvenile delinquency between urban and rural areas. It shows that delinquency is not solely a product of urban environments. Context-specific differences in demographic factors and risk factors are observed. The findings show that in rural environments, fewer risk factors influence delinquency. Still, these factors have a stronger impact, while delinquency among urban juveniles arises from a broader range of risk factors. This section also tests the Integrated Risk Factor Model. The model is structured around the relationship of delinquency to three broad concepts: 1) Crime Propensity (moral values and self-control); 2) Strain (Family (family bond, parental supervision, and adverse childhood experiences); school (school bond and school crime); and peers (delinquent friends and victimization)); and 3) Involvement (time spent in public places, at parties, and with family). The final Integrated Risk Factor Model successfully explains a significant portion of delinquency. However, the tailored model for urban and rural environments explains a slightly larger proportion of delinquency than the general model. In the final section, three Integrated Risk Factor Models are presented: the general Integrated Risk Factor Model, the Urban Risk Factor Model, and the Rural Risk Factor Model. The conclusion addresses the implications of the findings for the hypotheses and research questions and provides suggestions for further work as well as recommendations for policy and practice.
Ključne besede: juvenile delinquency, rural areas, urban areas, risk factors, integrated risk factor model
Objavljeno v DKUM: 06.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (4,68 MB)