| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 317
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Rap glasba in kriminaliteta : diplomsko delo Visokošolskega [i. e. visokošolskega] študijskega programa Varnost in policijsko delo
Manca Lavrič, 2022, diplomsko delo

Opis: Hiphop kultura in rap glasba veljata za eno najpopularnejših kultur in glasbenih zvrsti na svetu. Hkrati pa rap glasba velja za najbolj kontroverzno zvrst v svetu glasbe. Rap je znan po kriminalnem in nasilnem pripovedovanju zgodb, ki vključujejo rasno diskriminacijo, seksizem, zlorabo prepovedanih substanc, ter poveličujejo nasilje, ki je najbolj značilno za glasbeno zvrst "gangsta rap". "Gangsta rap" je v preteklosti povzročil veliko preglavic tudi varnostnim organom v Ameriki, kjer se je ta zvrst razvila. Rap izvajalci so od tedaj imeli zelo veliko podporo poslušalcev, saj so si upali govoriti o stvareh, o katerih so bili ljudje do takrat tiho. Govorili so o resnosti in nevarnosti življenja na ulicah in nezadovoljstvu državnih in varnostnih organov. Od tedaj so rap besedila polna nasilnih zgodb, groženj in zbadanj. V videospotih in besedilih pesmi danes lahko zasledimo veliko več zlorabe alkohola in prepovedanih substanc. Glasbeniki poslušalce tako rekoč nagovarjajo, kako dobro in zabavno je jemati in poskušati nove droge ter kako neverjetne občutke to prinese. Povezovanje rap glasbe in kriminalitete pa potrjujejo tudi nasilne smrti nekaterih velikih rap glasbenikov kot tudi smrti zaradi prevelikega odmerka prepovedanih drog. V nekaterih primerih so se rap besedila uporabljala tudi že na sodiščih kot dokaz priznanja, naklepanja ali zgolj razmišljanja o storitvi kaznivega dejanja. Vendar se je treba zavedati, da so mnoga besedila napisana zgolj kot pripoved zgodbe nekoga drugega ali zgolj dobro izmišljene zgodbe. Ta kultura in zvrst glasbe sta predvsem priljubljeni pri mladih, na katere ima internet še posebno velik vpliv. Lahko se vprašamo, kako vsa ta besedila, nagovarjanja in prikazovanja nasilja in kriminalnih dejanj vplivajo na njih.
Ključne besede: rap glasba, kriminaliteta, hip hop kultura, gangsta rap, mladi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.01.2023; Ogledov: 59; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (733,62 KB)

2.
8. Nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih : Cilji trajnostnega razvoja in varnost v lokalnih skupnostih
2022, zbornik

Opis: Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 8. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v Celju v decembru 2022. Glavna tema konference ostaja varnost v lokalnih skupnostih, a se tokrat povezuje s predstavitvijo in analizo ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov. Prispevki predstavljajo rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okoljih, ki se izvaja na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, in sodelovanja s praktiki na področju varnosti. Prispevki v zborniku se osredotočajo na različne vidike zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih v povezavi s cilji trajnostnega razvoja, povezanosti ciljev programske skupine in ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj ter naslavljajo izzive in predloge za prihodnje delo.
Ključne besede: lokalne skupnosti, varnost, cilji trajnostnega razvoja, programska skupina, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 05.12.2022; Ogledov: 129; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (7,83 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Alternativni načini prestajanja zaporne kazni
Martina Kulovic, 2022, diplomsko delo

Opis: Alternativne sankcije so tiste sankcije, ki kaznjencem kljub kaznovanju omogočijo svobodo. Uprava za Probacijo je organ v sestavi Ministrstva za pravosodje. Njena naloga je izvrševanje kazenskih sankcij in ukrepov v dobrobit skupnosti. Javnosti je probacija znana pod imenom alternativne sankcije. Glavni namen skupnostnih sankcij in probacije je v tem, da oseba ostane v okolju v katerem živi, stanuje, se izobražuje, dela, vendarle so tej osebi kljub vsej svobodi omejene pravice. In naložene so ji obveznosti, omejitve, naloge in navodila katera jih je oseba dolžna upoštevati in slediti. Probacija stremi in se drži načela, da je zaporna kazen skrajna sankcija in zadnja oblika omejitve svobode. In, da je osnovna naloga iskanje načinov, da oseba ostane v svojem okolju, ter da svojo kazen odsluži in s tem doprinese tako družbi kot javnosti.
Ključne besede: penologija, probacija, alternativne sankcije, delo v splošno korist, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 166; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (921,50 KB)

4.
Izobraževanje in usposabljanje zaporskih delavcev v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Manca Šribar, 2022, diplomsko delo

Opis: Izobraževanje in usposabljanje zaporskih delavcev sega že v leta 1950, kjer je veljal predvsem strogi avtoritarni odnos. Pravosodni policisti so se takrat imenovali miličniki, kasneje pazniki, danes pa jih imenujemo pravosodni policisti. V 70. letih so ustanovili prvo penološko šolo, ki je skrbela za izobrazbo in primerno usposobljenost takratnih paznikov. Izvajali so usposabljanja s področji, s katerimi se srečujemo še danes, vendar so jih nadgradili. Današnji načini izobraževanja in usposabljanja se dotikajo veliko različnih področji, saj se pravosodnih policisti oz. vsi zaporski delavci vsakodnevno srečujejo z različnimi obsojenci in različnimi dogodki, za katere je potrebno, da so primerno izobraženi in usposobljeni. Smernice, ki so pomembne za izobraževanje in usposabljanje ter cilje določa tudi Svet Evrope, katerih se morajo države tudi držati. Poleg izobraževanja in usposabljanja pravosodnih policistov, pa se v Sloveniji vedno bolj uveljavlja tudi usposabljanje strokovnih in vodstvenih delavcev, saj so tudi oni veliko v stiku z obsojenci in je potrebno tudi njih še dodatno pripraviti za delo, da bodo lahko z obsojenci vzpostavili pozitiven odnos in jih uspešno pripravili za življenje po zaporu. V diplomskem delu poskušamo z obstoječo literaturo, ki se dotika področja izobraževanja in usposabljanja zaporskih delavcev, predstaviti način in metode usposabljanja nekoč ter usposabljanja pravosodnih policistov in zaporskih delavcev danes. Predstavili bomo njihove odnose, pristope in oblike dela z obsojenci ter tudi potek nadaljevalnega usposabljanja pravosodnih policistov.
Ključne besede: penologija, pravosodni polisti, zaporski delavci, obsojenci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.10.2022; Ogledov: 133; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

5.
Strah pred kriminaliteto na Celjskem v času koronavirusa : magistrsko delo
Valentina Gorišek, 2022, magistrsko delo

Opis: Že nekaj desetletij se strokovnjaki s področja kriminalistike in kriminologije ukvarjajo tudi z raziskovanjem strahu pred kriminaliteto. Podobno kot sama kriminaliteta tudi strah pred njo odločno vpliva na kakovost življenja posameznika. Ker strah pred kriminaliteto pogosto predstavlja večjo problematiko kot kriminaliteta sama, je pomembno, da mu posvetimo še več pozornosti. Le na ta način bomo lahko policijsko delo usmerili tako, da bomo zmanjšali dejavnike, ki vplivajo na pojav strahu pred kriminaliteto, ki ljudem povzroča stisko in jim v danih trenutkih onemogoča svobodno gibanje in izražanje. V teoretičnem delu magistrskega dela smo podrobneje predstavili strah pred kriminaliteto. Najprej smo izpostavili definicije strokovnjakov z več področij, ki so se ukvarjali s problematiko strahu pred kriminaliteto, nato pa smo predstavili še dejavnike, ki vplivajo na njegov pojav. V nadaljevanju smo opredelili posledice strahu pred kriminaliteto in na podlagi raziskave, ki smo jo izvedli, oblikovali možne izboljšave, ki bi strah pred kriminaliteto na Celjskem lahko zmanjšale. V raziskovalnem delu smo predstavili rezultate raziskave Strah pred kriminaliteto na Celjskem v času koronavirusa. Izvedli smo primarno statistično analizo. Dobljene podatke smo analizirali z uporabo različnih multivariatnih statističnih metod, ki smo jih izvedli v programu SPSS. Za opisovanje značilnosti vzorca smo uporabili opisno statistiko, zmanjšanje števila spremenljivk pa smo dosegli z uporabo faktorske analize. Prvi dve hipotezi smo preverili z večkratnima linearnima regresijama, tretjo in četrto pa z uporabo diskriminantne analize.
Ključne besede: kriminologija, kriminal, preprečevanje kriminalitete, strah pred kriminaliteto, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.09.2022; Ogledov: 121; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

6.
Posledice institucionalne obravnave brezdomcev v Ljubljani : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Vida Bačar, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo raziskuje brezdomce v Ljubljani in njihovo izkušnjo z obravnavo v različnih institucijah. V teoretičnem delu so predstavljeni osnovni pojmi in že obstoječa literatura na področjih opredelitve brezdomstva, ponujenih virov pomoči, predstavitev možnih institucij, kjer so bili obravnavani ali so jim namenjene kot vir pomoči. Predstavljena sta tudi institucionalna odvisnost in učinek vrtljivih vrat. V empiričnem delu s pomočjo ankete raziskuje doživljanje ljubljanskih brezdomcev zgoraj omenjenega. Osredotoča se na njihovo izkušnjo z iskanjem pomoči, institucionalno obravnavo, razumevanje učinka vrtljivih vrat in vpliv prestajanja zaporne kazni na njihovo življenje. Z raziskovanjem te teme želi diplomsko delo osvetliti problematiko brezdomstva v Ljubljani. Opozoriti želi na pomanjkanje koordinacijske mreže med institucijami, neuspeh zaporskega osebja pri pripravi te populacije na odpust iz zapora in njihovo nezmožnost uresničevanja postpenalnega načrta. Rezultati kažejo, da brezdomci na različne načine doživljajo obravnavo v različnih institucijah. Vsem je skupen neprivilegiran položaj, ki jih sili v odvisnost od obravnave. Dejstvo je, da so pri vsem še vedno najpomembnejše njihove odločitve in vztrajnost za dobro, če želijo ugodno razrešitev kaotičnega življenja na ulici.
Ključne besede: brezdomci, zavetišča za brezdomce, institucionalno varstvo, socialno skrbstvo, institucionalna obravnava, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.09.2022; Ogledov: 161; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (873,11 KB)

7.
Razlika med moškim in ženskim zaporom : Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor in Zavod za prestajanje kazni zapora Ig
Anja Bedek, 2022, diplomsko delo

Opis: Razlika med spoloma je prisotna v vsakdanjem življenju. Nič drugače ni pri kriminaliteti. V diplomskem delu je opravljen pregled literature o razlikah med spoloma na področju kriminalitete in zaporov. Kljub različnim potrebam so ženske storilke velikokrat enako obravnavane kot moški storilci, se pa tej problematiki posveča vedno več pozornosti. V diplomski nalogi so predstavljene razlike med moškim in ženskim zaporom v teoriji in praksi. Vse obsojene osebe lahko kazen prestajajo alternativno ali v zavodih za prestajanje kazni zapora. Pri prestajanju kazni v zaporu ima veliko vlogo vse zaporsko osebje in strokovni delavci, ki zaprte osebe poskušajo rehabilitirati in pripraviti na življenje zunaj zavoda. Zapor dosega svoj namen rehabilitacije takrat, ko se obsojene osebe same odločijo, da se bodo spremenile na bolje. V diplomskem delu so rezultati opravljenih strukturiranih intervjujev z zaposlenimi Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor in Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig. Rezultati intervjujev so potrdili, da sta si oba zavoda podobna na veliko področjih in da razlik med moškim in ženskim zaporom v Sloveniji ni veliko. Največja razlika bi bila ta, da je v Sloveniji samo en ženski zapor, in sicer na Igu, kjer prestajajo kazen obsojenke, pripornice in mladoletnice. Ženskih obsojenk je manj, zato potrebe po dodatnem ženskem zavodu za prestajanje kazni zapora ni. Se pa pojavlja velika težava v ženskem in moškem zavodu pri prostorskih problemih. Nobena stavba ni bila zasnovana za namen zapora, zato je želja po novih zavodih velika. Do takrat pa se morajo zaprte osebe in zaporsko osebje prilagajati različnim situacijam primerno.
Ključne besede: kazni, razlike med spoloma, zapori, zaporniki, zapornice, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2022; Ogledov: 178; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (521,57 KB)

8.
Kibernetsko nasilje nad ženskami v Sloveniji : magistrsko delo
Neža Flac, 2022, magistrsko delo

Opis: Spletno nasilje je nova oblika nasilja, ki v zadnjih letih narašča. Danes je to vse pogostejša dejavnost, ki prizadene različne skupine ljudi, med katerimi pa so najbolj izpostavljene osebe ženskega spola, ki so tudi najpogosteje žrtve. Spletno nasilje se nad njimi izvaja vsakodnevno in lahko za seboj pusti hude posledice, ki se s spletnega okolja lahko prenesejo tudi v realni svet. Prav zaradi takšnih razlogov je zelo pomembna pomoč žrtvam in nudenje zaščite. S tem, ko se žrtve počutijo varno, lahko tudi spregovorijo o svojih izkušnjah in s tem pomagajo in opogumijo druge osebe, da se izpovejo. Ženske so žrtve različnih spletnih dejanj, med katerimi so zelo pogosta kazniva dejanja, ki vsebujejo neprimerno spolno vsebino. Velikokrat so prisiljene tudi izvrševati določene dejavnosti, saj jim v primeru upora sledijo grožnje in izsiljevanje. Največkrat pa spletno nasilje izvajajo moški, ki si lastijo občutek moči in nadvlade nad ženskami. Pogosto menijo, da so glavni in da je kibernetski prostor namenjen le njim. Velikokrat želijo ženske izriniti in jih osramotiti. Največkrat pa moškim predstavljajo problem ženske, ki so bolj izobražene in bolj uspešne od njih. Moški storilci se pogosto skrivajo za lažnimi profili, preko katerih izvajajo nasilje. To je zanje nekakšna prednost, ampak se velikokrat ne zavedajo, da se tudi lažne profile da odkriti. Zelo pomembno je tudi, da se žrtvam pomaga na različne načine, za kar skrbijo različne organizacije in osebe. Pomoč pa jim nudijo na različne načine, ki žrtvam olajšajo določene situacije. Velik pomen pred tem, da postanemo žrtve spletnega nasilja, pa imajo tudi najrazličnejši preventivni ukrepi, s katerimi že sami veliko storimo za našo varnost. Pomembno za zaščito pa je tudi, da o dejavnostih, ki jih izvajamo na spletu dobro premislimo in se prepričamo, da je stvar, ki jo želimo izvesti primerna in si to želimo. Važno pa je tudi, da si vzamemo čas in o stvareh dobro premislimo in da podatke delimo le z osebami, katerim zaupamo, ostalim pa omejimo ali preprečimo dostop do njih.
Ključne besede: kibernetsko nasilje, pomoč žrtvam, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 07.07.2022; Ogledov: 271; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

9.
Kriminaliteta v Ljubljani v času pandemije covida-19 : magistrsko delo
Sara Pintar, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana kriminaliteta v Ljubljani v času pandemije koronavirusa covid-19, ki se je začela konec leta 2019. Prizadela je skoraj vse države in ozemlja sveta. Ker se je koronavirus covid-19 nenadzorovano širil, so številne vlade sprejele ukrepe za zajezitev širjenja okužb. Eden najbolj ključnih ukrepov, ki je vplival na spremembe gibanja kriminalitete, je bil omejevanje gibanja ljudi. Ljudi je prisilil, da so ostali doma. Prvi del magistrskega je teoretičen. V njem so predstavljeni ukrepi, ki jih je Slovenija sprejela za zajezitev koronavirusa covid-19, gibanje kriminalitete v času pandemije, kriminaliteta v Sloveniji med prvim in drugim valom pandemije covid-19, kako so izkoristili covid-19 za izvajanje kriminalitete, vzroki za porast oziroma upad kriminalitete in pa predvidevanja o kriminaliteti po pandemiji. Drug del magistrskega dela pa zajema empirični del, ki temelji na raziskavi kriminalitete v mestu Ljubljana v času pandemije koronavirusa covid-19. Na podlagi podatkov, ki smo jih dobili od drugih avtorjev, smo lahko analizirali najpogostejša premoženjska in nasilna kazniva dejanja za obdobje od 1. 1. do 31. 8. 2020 in jih primerjali z letom 2019. Zaznali smo upad vlomov, tatvin, ropov, hudih telesnih poškodb, posilstev, nasilja v družini. V porastu pa so bili umori, tatvine motornih vozil in roparske tatvine.
Ključne besede: vrste kriminalitete, statistični pregledi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.05.2022; Ogledov: 306; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

10.
Zakonske nepravilnosti delodajalcev do svojih zaposlenih v gostinski panogi : magistrsko delo
Danijel Pranjić, 2022, magistrsko delo

Opis: Zaposleni v gostinski panogi so osrednjega pomena za izkušnje gostov. V gostinstvu je priporočljiv model, po katerem gostinska organizacija svoje dejavnosti – da bi zgradila zvestobo in zadovoljstvo gostov oziroma obiskovalcev – strukturira glede na prednost transakcije gostitelja in gosta, Po takšni strukturi je uspeh gostinskih organizacij in storitev na prvem mestu odvisen od uspešnosti zaposlenih. Zadovoljstvo svojih zaposlenih, zlasti v storitvenih panogah, kot je gostinstvo, je ena prednostnih nalog delodajalcev. Zato je pomembno razumeti vse vidike vloge zaposlenih, ki prispevajo k izboljšanju delovne uspešnosti kot tudi h krepitvi konkurenčne prednosti gostinskega obrata. Čeprav so zaposleni sila dragoceni pri ohranjanju kakovosti storitve, delodajalci v njihovih pogodbah zlorabljajo in kršijo pravice iz Zakona o delovnih razmerjih. Gostinstvo je zelo obsežna panoga, tako po številu obratov kot tudi po številu zaposlenih, zato jih pristojni organi teže nadzorujejo in odpravljajo nepravilnosti. Nezmožnost nadzora nad vsem izkoristijo nekateri lastniki gostinskih obratov. Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali se v gostinskih obratih dogajajo zakonske nepravilnosti delodajalcev do svojih zaposlenih. Opravili smo empirično raziskavo med zaposlenimi posamezniki, ki se je nanašala na njihovo zaposlitev v gostinski dejavnosti. Raziskava je obsegala tudi posameznike, zaposlene v negostinskih panogah. Posameznike smo razdelili v dve skupini in jih med seboj analizirali. Zanimalo nas je, ali med skupinama obstajajo statistično značilne razlike v številu mesečno opravljenih urah, koriščenju 30-minutnega odmora za malico in regresu. Na podlagi rezultatov raziskave smo ugotovili, da obstajajo razlike med skupinama, zato sklepamo, da imajo zaposleni v gostinski panogi slabše pogoje v službi, kot zaposleni v negostinski dejavnosti. Delodajalci v gostinski dejavnosti kršijo zakonska določila v večji meri kot pa delodajalci v preostalih panogah.
Ključne besede: kršitve, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.04.2022; Ogledov: 372; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici