Search the digital library catalog

Abstract: Vsakdanje življenje uporabnikov spleta se vse bolj prenaša na spletna družbena omrežja. Ta predstavljajo orodje, ki omogoča interakcijo in komunikacijo z drugimi na podlagi deljenih vsebin, zadovoljujejo pa tudi vrsto potreb po aktivni participaciji znotraj družbe in ustvarjanju lastne (spletne) identitete. Facebook, kot spletno družbeno omrežje z največ aktivnimi uporabniki, nosi pomembno vlogo tudi v vsakdanjem življenju marsikatere družine. Raziskovalci namreč opažajo trend deljenja z otroki povezanih vsebin na tem in drugih spletnih družbenih omrežjih. Nekateri starši lahko z lastnim udejstvovanjem na spletu vede ali nevede delijo veliko količino svojih kot tudi otrokovih osebnih podatkov. Pri tem nastajajo nove možnosti za viktimizacijo otrok, pojavljajo pa se tudi vprašanja glede spoštovanja otrokove zasebnosti in upoštevanja avtonomije pri ustvarjanju lastnega digitalnega odtisa. Naše ugotovitve so pokazale, da starši redko delijo z otroki povezane vsebine na družbenem omrežju Facebook, hkrati pa v izraziti večini opažajo, da drugi starši delijo več tovrstnih vsebin. Določen delež staršev deli tudi otrokove fotografije, ki bi ga lahko kasneje spravile v zadrego, in objave, v katerih razkrivajo nekatere osebne podatke otrok. Starši mlajših otrok pogosteje sodelujejo v skupinah za starše na Facebooku, pri čemer posredujejo določene osebne podatke svojih otrok. Strinjajo se, da zaradi deljenja z otroki povezanih vsebin lahko prihaja do tveganj, predvsem nevarnosti kraje podatkov s strani tretjih oseb. Starši v povprečju komunicirajo z manj kot polovico svojih Facebook prijateljev in uporabljajo osnovne nastavitve zasebnosti na Facebooku.
Keywords: družbena omrežja, Facebook, zasebnost, varnost, sharenting, magistrska dela
Published in DKUM: 29.09.2021; Views: 788; Downloads: 134
Full text (1,36 MB)

Abstract: Conference proceedings consist of abstracts of conference papers presented at the 13th international biennial conference on Criminal Justice and Security in Central and Eastern Europe organised by the Faculty of Criminal Justice ans Security of the University of Maribor, Slovenia. The conference was held online between 13 and 15 September 2021. A lead topic of the conference is rural criminology and perspectives such as deviance, crime and social control activities, and provision of safety ans security. At the conference, 68 papers were presented by 116 authors from 22 countries. A celebration of the 25th anniversary of the international biennial conference took place. The conference proves an active and fruitfull international research activities of the Faculty of Criminal Justice and Security of the University of Maribor.
Keywords: criminal justice, criminal justice and security studies, criminology, conference, Central and Eastern Europe. rural criminology
Published in DKUM: 13.08.2021; Views: 1100; Downloads: 227
Full text (6,61 MB)
This document has many files! More...

Abstract: V diplomskem delu so predstavljeni zgodovina Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, način izvrševanja kazenskih sankcij, položaj zapornikov in položaj penoloških delavcev. Namen diplomskega dela sta prikaz in primerjava izvrševanja kazenskih sankcij v Sloveniji pred in po letu 1991, saj se je od pričetka izvrševanja kazni zapora do danes, še posebej pa z osamosvojitvijo Republike Slovenije, marsikaj spremenilo. Način izvrševanja kazenskih sankcij se je skozi zgodovino zaradi spreminjanja zakonodaje in bolj humanega načina dela močno spremenil. V zavodih za prestajanje kazni zapora obsojenci živijo izolirani od zunanjega sveta, od njih se zahteva podrejanje pravilom in ukazom, za nespoštovanje reda in discipline so kaznovani. Obsojenci so v zavodu za prestajanje kazni zapora pod nadzorom, njihovo življenje na prestajanju zaporne kazni je z različnimi predpisi že vnaprej urejeno z omejenimi telesnimi in duševnimi potrebami. Njihove pravice so zato urejene tako z različnimi državnimi kakor tudi mednarodnimi zakoni in zakonskimi akti. Izgradnja zapora na Dobu se je pričela leta 1956, prvotni bivalni in gospodarski objekti so bili skoraj v celoti zaključeni leta 1963. V letu 2011 sta bila dograjena še dva nova oddelka. ZPKZ Dob je imel v svoji zgodovini dva upora obsojencev in eno gladovno stavko večjega števila zaprtih oseb.
Keywords: diplomske naloge, izvrševanje kazni zapora, zapor, ZPKZ Dob, pravosodni policist, obsojenec
Published in DKUM: 29.06.2021; Views: 1139; Downloads: 112
Full text (832,45 KB)

Abstract: Kriminaliteta, povezana z izsiljevanji, je močno prisotna v naši družbi. Ker gre pri izsiljevanju v večini za odnos tistega, ki izsiljuje, in tistega, ki je izsiljevan, le-to poteka v zaprtem krogu. Zaradi tega je izsiljevanja težko zaznati, hkrati pa je treba od organov pregona pričakovati, da ko je takšno kaznivo dejanje zaznano ali prijavljeno, da izvedejo vse potrebno, da se odkrije storilec. Pri izsiljevanjih gre za kazniva dejanja, ki praviloma niso enkratna in neponovljiva, ampak gre za dejanja, ki se izvajajo kontinuirano dalj časa, tudi več let. Praviloma gre za vpeljano in načrtno izčrpavanje oškodovanca z namenom, da ta stori nekaj v škodo svojega premoženja. Pri tem storilci uporabljajo razumsko presojo in različne tehnike zastraševanja, s čimer postavijo oškodovanca v položaj, ki je za njega brezizhoden. V diplomskem delu je predstavljeno, kaj je izsiljevanje, in zakonodaja, ki zajema kaznivo dejanje izsiljevanja in njemu podobna dejanja. Proučene so zakonske možnosti uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov pri preiskovanju kaznivih dejanj izsiljevanj, statistični podatki o obravnavanih kaznivih dejanjih izsiljevanj z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov. Od Policije in Vrhovnega državnega tožilstva so bili pridobljeni statistični in ostali podatki o konkretnih preiskavah, ki jih bomo proučili. Pričakujemo, da bomo ugotovili, da zakonodajalec dopušča obravnavo kaznivih dejanj izsiljevanj z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov in da policija le redko tovrstna dejanja obravnava z uporabo le-teh. Prav tako pričakujemo, da se s preiskovanjem izsiljevanj, ki zajema uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, lahko odkrije širša kriminalna dejavnost osumljenih in zbere zadosti kakovostnih dokazov za uspešen kazenski postopek.
Keywords: diplomske naloge, izsiljevanje, prikriti preiskovalni ukrepi, policija
Published in DKUM: 06.05.2021; Views: 1138; Downloads: 152
Full text (926,47 KB)

Abstract: Medvrstniško nasilje je zelo kompleksen pojav, ki je dandanes prisoten tako rekoč v vsaki šoli. Kljub temu, da je bil pojav že v prejšnjem stoletju zelo razširjen, so mu posvečali zelo malo pozornosti. Prav to odlašanje in sprenevedanje, da se kaj takšnega na šolah ne dogaja/ne more zgoditi pa bi lahko bil razlog za tragedijo, ki se je zgodila leta 1982 na Norveškem. Trije otroci stari od 10 do 14 let, so zaradi trpinčenje vrstnikov takrat storili samomor. To pa je bil povod, da so leto za tem osnovne šole uvedle nacionalni program proti medvrstniškemu nasilju med učenci. Medvrstniško nasilje se od takrat ni dosti spremenilo. Še vedno velja, da o tej obliki nasilja govorimo takrat, ko je nek posameznik (učenec/dijak), dlje časa oziroma v nekem časovnem obdobju večkrat izpostavljen agresivnemu dejanju oziroma takšnim in drugačnim negativnim dejanjem s strani vrstnikov (enega/več). Omenjena negativna dejanja delimo v sedem kategorij medvrstniškega nasilja: verbalno nasilje, izločenost iz skupine, fizično nasilje, širjenje lažnih govoric, jemanje denarja ali poškodovanje tuje stvari, prisiljenost v nekatera početja in rasno nasilje. Poznamo pa tudi tri posebni oblike medvrstniškega nasilja, in sicer spolno nasilje, spletno nasilje (novejša oblika) in medvrstniško nasilje do učencev s posebnimi potrebami. Katere oblike medvrstniškega nasilja se bo nasilnež (storilec) posluževal, je odvisno predvsem od žrtve. V primeru, da gre za tipično žrtev, ki je negotova, previdnejša, sramežljiva in zaprta vase, bo dovolj le nekaj verbalnih žaljivk ali širjenje lažnih govoric, da se bo le-ta sesula in počutila manj vredno. V primerih, ko pa imamo netipično žrtev, ki se s svojimi osebnostnimi lastnostmi zlahka zoperstavi nasilnežu pa v večini primerov do medvrstniškega nasilja ne pride, saj nasilnež spozna, da njegovo početje ni smiselno in si najde drugo žrtev. Zelo pomembno pri vsem tem pa je, da se vprašamo, zakaj določeni posamezniki sploh vršijo medvrstniško nasilje nad svojimi vrstniki in jih v množici otrok/mladostnikov prepoznamo ter pravočasno izločimo oziroma se z njimi pogovorimo. O medvrstniškem nasilju, smo povprašali tudi dijake Zasavskih srednjih šol (anketni vprašalnik) in na podlagi njihovih odgovorov s pomočjo analize z različnimi multivariatnimi metodami, dobili odgovore, katere oblike medvrstniškega nasilja prevladujejo, kje se medvrstniško nasilje najpogosteje izvaja, kako dijaki reagirajo, če so priča medvrstniškemu nasilju, komu bi zaupali svojo izkušnjo itd.
Keywords: magistrska dela, nasilje, vrstniki, vrstniško nasilje, žrtve, srednja šola, Zasavje
Published in DKUM: 07.04.2021; Views: 1434; Downloads: 200
Full text (2,23 MB)