Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu smo preučevali kriminaliteto na kmetijah in njeno preprečevanje v odnosu s policijskim delom na podeželju. Samemu preučevanju kriminalitete in kriminalne prevencije na podeželju se je že od začetka posvečalo premalo pozornosti, saj to velja za mirno in urejeno območje, kjer se izvrševanje kaznivih dejanj ne dogaja. Zaradi nenehnega tehnološkega in informacijskega napredka so napredovala tudi podeželska območja in kmetije ter tako postale privlačne tarče. V Sloveniji tovrstna kriminaliteta še ni podrobno raziskana in je šele v razvoju, medtem ko imajo nekatere države sveta posebne policijske enote izključno za delo na podeželju. Na začetku smo opisali slovensko podeželje in kmetijstvo, nato pa smo podrobno razčlenili razsežnosti kmetijske kriminalitete in kriminalne prevencije, zlasti na kmetijah. Osredotočili smo se tudi na izvajanje policijskega dela na podeželju. Na koncu smo na podlagi rezultatov raziskave ugotovili, da bi policija pri preprečevanju kaznivih dejanj, storjenih na podeželju, morala poskrbeti za več naključnih patrulj oz. fizične prisotnosti, imeti več osebnega stika s kmeti ter odločneje ukrepati glede tatvin premoženja. Med uporabljenimi preventivnimi ukrepi je najpogostejši zaklepanje hiše, ko ni nikogar doma, zaklepanje avtomobilov in prisotnost psa čuvaja. Glede na to, da so vsi anketiranci obkrožili vsaj en preventivni ukrep, nismo mogli preveriti, ali med izvajalci in neizvajalci preventivnih ukrepov prihaja do razlik med stališči zaupanja v policijsko delo. Zaključimo lahko, da količina preventivnih ukrepov ni povezana z zaupanjem in pravičnostjo policije na lokalnem območju in zadovoljstvom s kakovostjo izvajanja policijskega dela na lokalnem območju ter spola.
Keywords: kriminaliteta, kmetijska kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, preventivni ukrepi, podeželje, policijsko delo v skupnosti, Podravje, magistrska dela
Published in DKUM: 08.03.2022; Views: 919; Downloads: 137
Full text (1,14 MB)

Abstract: Trgovina z ljudmi in tihotapljene migrantov sta kriminalni dejavnosti s katerima se soočajo vse države po svetu. Za učinkovit boj proti tovrstnim kriminalnim dejavnostim je zato pomembno sodelovanje izvornih, tranzitnih in držav destinacije. Trgovina z ljudmi se sicer lahko dogaja znotraj ene države, tihotapljenje pa vedno zajema prečkanje državnih mej. Migracije v Evropo so imele velik porast leta 2015 v času begunske krize. Posledično se je povečalo tudi število tihotapljenih migrantov. Evropska unija je za preprečevanje tihotapljenja migrantov ustvarila različne ukrepe, načrte in organizacije, ki delujejo na tem področju. Tihotapci za svoje storitve, kot so transport do željene države in zagotavljanje ponarejenih dokumentov, zahtevajo visoke vsote denarja, ki so jih migranti pripravljeni plačati zaradi želje po boljšem življenju. Za to so pripravljeni tvegati tudi svoje življenje, saj so pogosto tihotapljeni v nevarnih pogojih. Pogosto so tihotapljeni natrpani v kombijih, kjer ni dovolj zraka ali pa prečkajo Sredozemsko morje vse od Severne Afrike do Italije na napihljivih čolnih, zato je na tej poti število smrtnih žrtev najvišje zaradi pogostih utopitev. Tihotapljenje migrantov v Evropo namreč poteka po različnih poteh, med tri glavne migracijske poti sodijo srednja, zahodna in vzhodna sredozemska pot. Tekom vseh poti so migranti pogosto deležni nasilja in so lahke tarče trgovine z ljudmi. Pomembno je, da se poleg kazenskega pregona tihotapcev zagotavlja varnost in zaščito migrantom.
Keywords: diplomske naloge, tihotapljenje migrantov, nezakonite migracije, trgovina z ljudmi, Evropa
Published in DKUM: 25.02.2022; Views: 1277; Downloads: 215
Full text (728,52 KB)

Abstract: Osrednji predmet obravnave tega zaključnega dela so razlike med slovensko in francosko policijo. V Franciji so vzpostavljene tri policije in vsaka deluje na svojem območju s svojimi nalogami ter pod različnimi pristojnostmi. Slovenska policija pa deluje kot eno. Žandermarija, ki je bolj militaristično naravnana policija, je podrejena notranjemu ministervu, naloge pa jim lahko predpisuje tudi ministrstvo za oborožene sile. Pristojni so za nadzor manjših mest, podeželskih območij in primestnih območij. Njihove naloge se razlikujejo glede na njihovo dodelitev v enoto in specializacijo. Predvsem opravljajo naloge za ohranjanje javnega reda in miru, preprečevanje kriminala, splošni nadzor in urejanje cestnega prometa, posredujejo tudi v primeru prometne nesreče. Civilna polcija ali Police Nationale pa so javni uslužbenci in delujejo pod okriljem ministrstva za notranje zadeve. Delujejo v urbanih območjih in zagotavljajo varnost ljudi, premoženja in institucij, spremljajo ter obladujejo migracijske tokove, borijo se proti organiziranem kriminalu, vzdržujejo javni red in mir. Njihova najpomembnejša naloga pa je, da zagotavljajo varnost Francije pred zunanjimi grožnjami in terorizmom. Tretja veja varnosti v Franciji pa je občinska policija. Občinska policija je podrejena županu in delujejo samo na območju občine. Njihove naloge so povezane s potrebami občine. Glavne naloge, ki jih opravljajo so povezane z ohranjanjem javnega reda in miru, splošno preprečevanjem nevarnosti, urejenostjo mestnih ulic, pravilnim delovanjem javne razvetljave ter posredovanjem med pretepi in shodi na ulici. Slovenska policija pa se razlikuje od francoske v tem, da deluje kot en organ v sestavi ministrstva za notranje zadeve. Razdeljeni so na tri nivoje: državni, regionalni in lokalni nivo. Na državnem nivoju deluje generalna policijska uprava. Policijske uprave, ki jih imamo 8, delujejo na regionalnem nivoju. Policijske postaje pa delujejo na lokalnem nivoju in jih je 111. Skozi pisanje zaključnega dela smo prišli do ugotovitve, da čeprav so podobnosti v tem, da so vsi organi reprsivni organi v svoji državi, se zelo razlikujejo, tako v organizaciji, kot sestavi, področja delovanja, nalogah, uniformi, zakonodaji, napredovanju, hierarhiji in pogojih vstopa v posameznem organu. Pri vsakem od teh organov smo te razlike še podrobneje opredelili in izpostavili.
Keywords: policija, organiziranost, vodenje, primerjave, Slovenija, Francija, diplomske naloge
Published in DKUM: 17.11.2021; Views: 1019; Downloads: 199
Full text (1,70 MB)

Abstract: Kriminaliteta in strah pred njo družbi predstavlja velik problem. Ni je mogoče preprečiti, vendar jo lahko z različnimi ukrepi omejimo. Obstajajo številne raziskave na to tematiko, vendar ker gre za bolj kompleksni pojav, bo teh raziskav v prihodnosti vedno več. Na določene posameznike, lahko strah pred raznimi kaznivimi dejanji vpliva tako zelo, da se popolnoma odpovejo družabnemu življenju ter se izolirajo od vsega. Pomembno je vedeti, da je strah lahko realističen ali namišljen. V sami diplomski nalogi smo v teoretičnem delu predstavili kaj omogoča lažje razumevanje samega strahu pred kriminaliteto. Povzeli smo tudi dosedanje raziskave v Sloveniji ter tujini na izbrano tematiko. Raziskovali smo strah pred kriminaliteto med moškim ter ženskim spolom v občini Grosuplje. Opisovali smo razlike med spoloma pri izražanju strahu pred kriminaliteto ter izražanju občutka varnosti v svojem domačem kraju. Želeli smo preveriti tudi, ali se starejše ženske počutijo bolj ogrožene kot mlajše. Podatki so bili izbrani s pomočjo spletnega vprašalnika, ki je bil aktiven med 8. 4. 2021 ter 30. 5. 2021. Naš vzorec ni bil reprezentativen, temveč priložnosten, zato rezultatov nismo mogli posplošiti na celotno populacijo. Ugotovili smo, da ženske bolj poročajo o strahu pred kriminaliteto kot moški in da se počutijo bolj ogrožene v občini Grosuplje. Ko smo primerjali mlajše ženske osebe ter starejše ženske osebe, smo ugotovili, da se starejše ženske počutijo manj varne od mlajših, ter da so razlogi za ogroženost lahko različni. Ugotovili smo, da se v povprečju občani občine Grosuplje v kraju počutijo varne.
Keywords: kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, občutki ogroženosti, varnost, moški, ženske, diplomske naloge
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 1390; Downloads: 95
Full text (906,69 KB)

Abstract: Nevarnost storilca kaznivih dejanj se kaže kot v določeno stanje, v katerem lahko ta ponovi kaznivo dejanje. Skozi zgodovino je odnos do storilcev kaznivih dejanj nihal od zelo nasilnih oblik kaznovanja do zmanjševanja brutalnosti v modernih časih. Namen kazni naj bi bila spreminjanje storilcev kaznivih dejanj in prizadevanje, da bi kazni prilagodili posameznim krivcem, vendar vseh storilcev kaznivih dejanj ne moremo obravnavati enako, še posebej ko gre za mladoletnike. Zato se v diplomski nalogi Vzgojni zavod Veržej in njegova vloga pri obravnavanju mladoletniške delinkvence na začetku osredotočimo na razlago pojmov »vzgojni zavod« in »odklonsko vedenje mladoletnikov«, na dejavnike, ki vplivajo na takšno vedenje mladoletnikov, vrste kaznivih dejanj, ki jih storijo, in ukrepe preprečevanja odklonskega vedenja. Ker pa v vzgojne zavode ne nameščajo le otrok in mladostnikov, ki kažejo znake delinkventnosti, temveč tudi otroke in mladostnike z vedenjskimi in čustvenimi težavami, v nadaljevanju uporabimo Bregantovo in Škoflekovo klasifikacijo teh otrok. Nadaljujemo z opisom poteka namestitve otrok in mladostnikov v vzgojni zavod. Ob koncu teoretičnega dela opišemo vzgojni zavod Veržej. V tem delu opišemo njegovo delovanje, naštejemo vzroke, zaradi katerih so otroci pristali v omenjenem zavodu, in navedemo, koliko časa v povprečju preživijo v vzgojnih zavodih. V empiričnem delu smo opravili intervju s socialno delavko Vzgojnega zavoda Veržej, s pomočjo katere smo pridobili dodatne informacije o vzgojnem zavodu, otrocih, ki ga obiskujejo, in njegovem delovanju. Prav tako smo v empiričnem delu uporabili anketo o medvrstniškem nasilju na Osnovni šoli Veržej, ki je zajemala tako zunanje otroke, kot otroke nameščene v vzgojnem zavodu. S to anketo smo pridobili vpogled v vrsto in pogostost njihovega nasilja.
Keywords: diplomske naloge, mladoletniška delinkvenca, vzgojni zavod, kaznivo dejanje, otrok, mladoletnik
Published in DKUM: 09.11.2021; Views: 953; Downloads: 94
Full text (851,66 KB)