21. Kriminalistični in pravni vidik primera Balkanski bojevnik : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloDragan Jerković, 2014, diplomsko delo Opis: Najobsežnejša kriminalistična preiskava s področja mednarodnega tihotapljenja drog v zgodovini samostojne Slovenije, ki je v javnosti sprva pustila vtis o učinkovitem delu policije, tožilstva in sodnih organov pri preiskovanju organiziranega kriminala, nato pa zamajala zaupanje v pravno državo s sodnim epilogom, še vedno buri duhove in sproža ugibanja o domnevno storjenih procesnih napakah ter upravičenosti odločitev prvostopenjskega sodišča. Sedemnajst slovenskih državljanov je bilo soočenih z obtožbami skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije o domnevno storjenih kaznivih dejanjih nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami in orožjem, vodenjem slovenskega dela večje mednarodne hudodelske združbe ter soudeležbah v njej. Dokazi so bili zbrani predvsem z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, ki veljajo za najbolj intenzivne posege policije v ustavno zagotovljene pravice do zasebnosti. V diplomski nalogi smo pojasnili temeljne zahteve kazensko-procesnega prava, pomembne za dokazni postopek v zadevi Balkanski bojevnik, ter potek pridobivanja dokazov slovenskih in tujih varnostnih organov. Osrednji zaplet se pojavi ob pojmu utemeljenih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja, dokaznem standardu, ki je neizogiben element stopnje dokazovanja v primeru odredb za izvedbo določenih prikritih preiskovalnih ukrepov. Začetna faza kriminalistične preiskave je bila v zadevi Balkanski bojevnik odločilna za zakonito in dosledno nadaljevanje operativnih kriminalističnih dejanj. Utemeljeni razlogi za sum so skorajda najvišji dokazni standard in se nahajajo tik pred tistimi za izrek sodbe, zato je zahteva po odredbi za izvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov neutemeljena, zlasti ko gre za pomanjkanje ali negotovost zbranih informacij in podatkov o domnevnem storilcu in kaznivem dejanju. Po pravilu izločanja dokazov, kot t. i. plodov zastrupljenega drevesa, se na podlagi prvotne nezakonito izdane odredbe ali več odredb izloči ves dokazni material, pridobljen v predkazenskem postopku, sodni proces pa se praviloma konča z oprostilno sodbo. Tovrsten primer je navajanje problematike v zvezi z izločenimi slovenskimi in srbskimi dokazi.
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, preiskovanje, prikriti preiskovalni ukrepi, dokazi, analiza primera, Balkanski bojevnik, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.01.2015; Ogledov: 1575; Prenosov: 276
 Celotno besedilo (246,83 KB) |
22. OGLED KRAJA KAZNIVEGA DEJANJA KOT TEMELJ ISKANJA MATERIALNE RESNICEMateja Maksimovič, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Ogled kraja kaznivega dejanja kot temelj iskanja materialne resnice, poudarja pomembnost ogleda, ki je v procesnem pomenu posebno preiskovalno dejanje, ki ga opravi policija ali sodišče z namenom, da se na podlagi neposrednega opazovanja ugotovijo in razjasnijo, za kazenski postopek, pomembna dejstva. Osnovni namen ogleda je, da se najdejo in zavarujejo dejstva in sledovi kaznivega dejanja z namenom razjasnitve kaznivega dejanja in odkritja storilca.
Med različnimi preiskovalnimi dejanji, ki jih morajo preiskovalci opraviti za učinkovito odkrivanje kaznivih dejanj, ima še posebej pomembno vlogo ogled kraja kaznivega dejanja, saj je velikokrat prav na kraju dejanja skrit ključ za razjasnitev kaznivega dejanja, odkritje in obsodbo storilca. Ogled se od drugih preiskovalnih dejanj loči predvsem po tem, da se pri opravljanju ogleda kraja dejanja objektivno in statično ugotavlja konkretno dejansko stanje in celoten potek kaznivega dejanja. V diplomskem delu sta primerjalno prikazani le rekonstrukcija in hišna preiskava. Kadar se ogled opravlja v zaprtih prostorih, se velikokrat postavlja vprašanje razmejitve med ogledom kraja dejanja in hišno preiskavo, ki pomeni poseg v ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine ter za izvedbo katere zakon zahteva izpolnitev določenih pogojev.
Ogled je enkratno in neponovljivo dejanje, od katerega so odvisna vsa nadaljnja opravila, zato so lahko morebitne napake usodne za nadaljnji postopek, sploh v procesnem smislu, kjer lahko pomenijo izpodbojni razlog za izločitev dokazov. Bistveno je, da se ogled kraja dejanja opravi strokovno pravilno in precizno, saj je od tega odvisna procesna vrednost materialnih sledi in predmetov, zbranih pri ogledu. Iz primerov prakse sodišč pri nas in v tujini je razvidno, kateri so nekateri pogosti problemi, ki lahko nastanejo v zvezi s forenzičnimi dokazi ter vzroki za njih.
Ključne besede: ogled, hišna preiskava, rekonstrukcija, sodišče, preiskovalni sodnik, kriminalistična policija, forenzični laboratorij, kaznivo dejanje, kazenski postopek., forenzični dokazi.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2014; Ogledov: 4150; Prenosov: 854
Celotno besedilo (882,56 KB) |
23. Columbova taktika zaslišanja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloBlaž Marolt, 2014, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je predstavitev zaslišanja in preslepitve kot strategije preiskovanja. Uporaba preslepitve je pri preiskovalnem dejanju zaslišanja prepovedana. Drugače pa je v predkazenskem postopku, kjer preiskovalci uporabljajo različne taktike, da bi dosegli zastavljene cilje. Imajo več manevrskega prostora za uporabo različnih vrst preslepitev. Vendar morajo preiskovalci pri svojem delu paziti, da ne kršijo zakona, saj to pomeni ekskluzijo dokazov. Po eni strani se morajo preiskovalci držati zakonov in spoštovati osumljenčeve pravice, po drugi strani pa se od njih pričakuje, da bojo učinkoviti pri svojem delu. Zato se velikokrat poslužujejo uporabe preslepitev vseh oblik in vrst. Vendar nad uporabo preslepitve kot taktike v kriminalističnem preiskovanju leži senca neetičnosti in so tudi moralno sporne.
Velikokrat uporabo preslepitve prikazujejo v detektivskih nanizankah in filmih. Najbolj znani televizijski lik, ki pri svojem delu uporablja taktiko preslepitve je zagotovo poročnik Columbo iz istoimenske nanizanke. S svojo igro naivneža zavede osumljence v lažen občutek varnosti in še otrdi njihovo prepričanje, da ne bodo razkrinkani. Na koncu Columbo z uporabo pasti ujame storilca, ki šele takrat uvidi, da je bilo obnašanje poročnika le igra.
V diplomskem delu ugotavljamo ali je Columbovo taktiko pri nas dovoljeno uporabiti ali morda pomeni preslepitev in je kot taka prepovedana. Zanimalo nas bo tudi v katerih primerih jo je najbolj primerno uporabiti.
Ključne besede: predkazenski postopek, zaslišanje, metode, preslepitev, zavajanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.10.2014; Ogledov: 1419; Prenosov: 157
 Povezava na celotno besedilo |
24. Preiskovanje umorov - odmevnejši primeri v Sloveniji in Nemčiji : analiza načinov preiskovanja glede na motiv storilcevPatricija Krajnc, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu predstavljamo razlike oziroma podobnosti med Slovenijo in Nemčijo na področju preiskovanja umorov. Da bi bilo vse skupaj bolj dinamično, predstavljamo dva primera, ki sta si v osnovi različna že po motivu, samem načinu in klasifikaciji, razlikujeta pa se tudi v številu let preiskovanja. Na podlagi tega smo opisali problematiko nerešenih primerov umorov in ugotovili, da jih imamo v Sloveniji okoli 31, medtem ko je v Nemčiji več kot 700 nerešenih primerov. Ugotavljamo, da se je stopnja umorov v Sloveniji drastično znižala po sprejetju novega kazenskega zakonika leta 2008, v zadnjem času pa počasi spet narašča, čeprav ves čas niha, medtem ko v Nemčiji od leta 2001 počasi upada. Kljub temu, da javnost policiji ni najbolj naklonjena in ne zaupa vanjo, so naši kriminalisti na področju preiskovanja umorov presenetljivo zelo uspešni in kljub temu, da nimajo možnosti uporabe nekaterih sistemov ter drugih podpornih dejavnikov (uporaba psihološkega profiliranja, operativna kriminalistična analiza, ViCLAS ipd.) kot jih imajo druge države, že peto leto zapored beležijo 100 % preiskanost. Ugotavljamo, da je v Sloveniji čedalje več množičnih umorov, ki spadajo predvsem v domeno družinskih tragedij, katerih motivi so pogosto družinski spori, ljubosumje ipd., medtem ko so za Nemčijo značilni t. i. »umori iz časti«.
Ključne besede: umori, storilci, morilci, motivi, preiskovanje, kriminalistično preiskovanje, primeri, Nemčija, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.11.2013; Ogledov: 3420; Prenosov: 510
Celotno besedilo (1,80 MB) |
25. Pomen rekonstrukcije in eksperimenta : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloKatja Vrhovski, 2013, diplomsko delo Opis: Tako rekonstrukcija kot eksperiment sta pogosto videna preiskovalna dejanja na televiziji. V realnosti je njuna uporaba v bistveno manjšem obsegu, najpogosteje se uporablja v preiskovanju prometnih nesreč. Gre za preiskovalni dejanji, ki sta v Zakonu o kazenskem postopku najkrajše opredeljeni, a nikakor nepomembni. Rezultati oz. dognanja pridobljena z rekonstrukcijo ali eksperimentom lahko imajo velik pomen tako za nadaljevanje preiskovalnega postopka kot tudi v kazenskem postopku. Oba preiskovalna dejanja je potrebno izvajati posebej previdno saj imajo lahko malomarnost privede do napačnih rezultatov, le-ti pa lahko imajo katastrofalne posledice. V nalogi sta svoje mnenje in izkušnje o omenjenih preiskovanih dejanjih predstavila dva strokovnjaka iz tega področja.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, kriminalistično preiskovanje, ogled kraja kaznivega dejanja, rekonstrukcija, eksperiment, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.08.2013; Ogledov: 2436; Prenosov: 232
Celotno besedilo (428,55 KB) |
26. Določanje strelne razdalje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeNataša Žlof, 2012, diplomsko delo Opis: Pri strelu s strelnim orožjem se skupaj s kroglo izstreli del nezgorelih in izgorelih smodniških delcev, ki so zelo pomembni za določanje strelne razdalje in kvalifikacije kaznivega dejanja. Količina in sestava teh delcev sta odvisni predvsem od vrste orožja, vrste streliva, kvalitete streliva in stanja cevi orožja. Domet teh delcev je odvisen od njihove mase, hitrosti ter orožja. Pri kratkocevnem orožju je to do 100 cm, pri dolgocevnem orožju pa do 180 cm.
Lokacija in porazdelitev smodniških delcev, ki se nahajajo na oblačilih žrtve ali ostalih predmetih, se pregledujejo in dokazujejo s kemijskimi testi. Pri le-teh uporabljamo različne reagente, ki podajo specifične barvne reakcije.
Strelne poškodbe so tista vrsta mehanskih poškodb, ki so prav tako pomembne pri razjasnitvi kaznivega dejanja. Strelne rane ali streline, kot jih imenuje Milčinski (1956), se kažejo v treh oblikah: prestrelina, zastrelina in obstrelina.
Ključne besede: kazniva dejanja, strelno orožje, preiskovanje, strelna razdalja, kemijski testi, smodniški delci, strelne rane, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.05.2013; Ogledov: 2774; Prenosov: 300
Celotno besedilo (588,76 KB) |
27. Kriminalistični vidiki priznanja kaznivega dejanja : diplomsko delo univerzitetnega študijaTihani Gabršček, 2013, diplomsko delo Opis: Priznanje je širok pojem, do katerega ne pridemo zlahka, saj vsak osumljenec želi svoje dejanje prikriti z namenom, da ga ne bi doletela kazen. V informativnem razgovoru želi kriminalist priti do priznanja, osumljeni pa ravno nasprotno. Oba subjekta pri tem uporabljata tehnike in strategije, pri čemer mora kriminalist paziti, da uporablja le dopustne metode, saj v nasprotnem primeru priznanje izgubi dokazno vrednost. Priznanje lahko kasneje zelo skrajša kazenski postopek, še posebej po uvedbi novega Zakona o kazenskem postopku, kjer je predvidena milejša kazen za tistega, ki prizna, in s tem se seveda skrajša tudi postopek. Ko se priznanje pridobi, je potrebno preveriti, ali je priznanje resnično in verodostojno, saj velikokrat prihaja do lažnih priznanj in s tem nedolžno obsojenih. Na priznanje najbolj vplivajo objektivne okoliščine kaznivega dejanja, osebnostne značilnosti osumljenega ter osebnostne značilnosti in sposobnosti kriminalista. Za zaključek sem opisala slovenski primer Radenka Đurđevića, ki naj bi leta 2009 domnevno umoril partnerja svoje sestre, vendar je zaradi zmede na sodiščih in preslabih dokazov še zmeraj na prostosti, čeprav je njegov primer šel čez kompletno slovensko sodstvo.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, preiskovanje, zaslišanje, informativni pogovor, priznanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.05.2013; Ogledov: 1443; Prenosov: 121
Celotno besedilo (432,16 KB) |
28. Zaseda in racija kot operativno taktična kriminalistična ukrepa : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloKarmen Novak, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi predstavljam tri celovito preučene in opredeljene oblike operativno - taktičnih kriminalističnih ukrepov: a)zasedo in racijo oz. b) poostren nadzor ter c) varnostno akcijo. Predstavila bom cilje, načrtovanje in izvajanje zasede in racije oz. poostrenega nadzora in varnostne akcije ter namen in taktiko, kot tudi razmejitve do preiskovalnih dejanj. Opredelila bom, kaj je namen obeh metod za odkrivanje kaznivih dejanj ter kakšne so pravne podlage v zvezi s tem.
Ključne besede: kriminalistika, kriminalistično preiskovanje, ukrepi, zasede, racije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.05.2013; Ogledov: 1915; Prenosov: 314
Celotno besedilo (267,31 KB) |
29. Vloga medijev pri odkrivanju kaznivih dejanj in storilcev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloEdvin Andlovec, 2012, diplomsko delo Opis: Značilnost slovenskega novinarskega poročanja o storilcih in odkrivanjih kaznivih dejanj so polpreiskovalni novinarji, ki se od preiskovalnega novinarja ločijo po tem, da ne preverjajo virov svojih informacij in tako dopuščajo pogosto anonimnim ali uradnim virom, da oblikujejo medijske zgodbe. Polpreiskovalni oziroma aferaški novinarji težijo k senzacionalnosti medijskih zgodb, ne pa k izpostavljanju morebitne sistemske problematike. Medijske hiše, ki izbirajo polpreiskovalni kader, naj bi vodila gospodarska upravičenost, ker strokovno usposabljanje preiskovalnih novinarjev in dolgotrajnost le-tega predstavljata medijskim hišam dodatno finančno breme. Mediji pogosto poročajo o kaznivih dejanjih medijsko izpostavljenih ljudi, ki govorijo o spolnih škandalih, rasizmu, ipd. Medijsko poročanje o spolnih deliktih se pomika od poročanja o posilstvih odraslih k spolnim zlorabam otrok, ki so vedno bolj pogoste medijske spolne žrtve. Mediji velikokrat tudi pripomorejo k odkrivanju in klasificiranju novih kaznivih dejanj v družbi. Istočasno pa so ravno mediji tisti, ki ustvarjajo razloge oziroma motivirajo storilce za deviantno obnašanje. Signalni zločini so posebej huda kazniva dejanja, ki vplivajo ne le na žrtve, storilce kaznivih dejanj in priče, ampak tudi na širšo družbo, kar vodi v preoblikovanje vedenj ali prepričanj.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, storilci, mediji, poročanje, preiskovalno novinarstvo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.04.2013; Ogledov: 1400; Prenosov: 202
Celotno besedilo (325,92 KB) |
30. Učinkovitost kriminalističnega preiskovanja : diplomsko delo univerzitetnega študijaTjaša Završnik, 2012, diplomsko delo Opis: V pojem kriminalističnega preiskovanja je vključena dejavnost policije, državnega tožilca in preiskovalnega sodnika v predkazenskem in predhodnem postopku. Vanj so torej vključena operativno taktična dejanja policije in preiskovalna dejanja, ki jih opravi policija ali preiskovalni sodnik.
Kot vse druge organizacije, se tudi policijska organizacija trudi, da bi bila pri svojem delu, kamor spada tudi kriminalistično preiskovanje, kar se da uspešna in učinkovita.
Uspešnost naj bi pomenila stopnjo s katero policija dosega svoje cilje na področju preiskovanja kaznivih dejanj. Učinkovitost pa naj bi pomenila mero, za obseg stroškov s katerimi policija doseže enoto zadanega cilja. Policija je tako bolj učinkovita pri preiskovanju kaznivih dejanj, ko enoto nekega cilja doseže s čim manj stroški.
Težko je opredeliti kaj pomeni, da je preiskovanje kriminalitete učinkovito. Zato za opredelitev le tega obstaja več meril in kriterijev. Eden iz med njih je lahko kriterij glede na značilnosti predkazenskega in kazenskega postopka, torej kaj se je v postopku dogajalo. Je bil osumljenec ovaden, obsojen ipd. Spet drug je lahko kriterij glede na raziskanost, koliko kaznivih dejanj preišče policija, koliko jih odkrije itd. Merilo učinkovitosti lahko predstavlja tudi zadovoljstvo ljudi z delom policije in pa uspešnost preiskovanja posameznih vrst kaznivih dejanj, saj je pri posameznih kaznivih dejanj policija lahko bolj uspešna kot pri preiskovanju drugih.
Učinkovitost dela je potrebno vseskozi meriti, slovenska policija pa za merjenje učinkovitosti nima ustreznih metod, saj nima sodobnega informacijskega sistema, pri merjenju ne uporablja javnomnenjskih raziskav, prihaja do zavajajočih interpretacij podatkov o policijskem delu ipd.
Ključne besede: kriminalistika, kriminalistično preiskovanje, učinkovitost, uspešnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.03.2013; Ogledov: 3473; Prenosov: 255
Celotno besedilo (354,13 KB) |
