11. Brezpilotni zrakoplov kot tehnični pripomoček za iskanje pogrešanih oseb in osumljencev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeIna Zupanc, 2018, undergraduate thesis Abstract: Zlata doba brezpilotnikov šele prihaja, to bo čas, ki bo spremenil svet na vseh področjih. V uvodu naloga opredeli pojme, kot npr. brezpilotni zrakoplov, pogrešana oseba, osumljenec ter predstavi hipoteze. Sledi hiter pregled zgodovine in začetkov brezpilotnikov, katerih zametek je naredil Nikola Tesla leta 1898 s patentom za brezpilotna plovila ali vozila. Tretje poglavje opiše velikosti, zmožnosti in lastnosti brezpilotnikov. Nekaj modelov je slikovno in opisno predstavljenih. Sledi poglavje o številni uporabi brezpilotnikov, ki v svetu predstavljajo tako pozitivne kot negativne storitve. Tako kot lahko pomagajo pri iskanju oseb, delu na kmetiji ali dostavljanju zdravil v neprevozne kraje, jih lahko ljudje uporabijo za nezakonito snemanje in prisluškovanje ali v najhujšem primeru, za ubijanje. V petem poglavju so opredeljeni pravni vidiki uporabe brezpilotnikov, s poudarkom na Sloveniji. Splošna pravila so zapisana v Zakonu o letalstvu, Zakonu o varstvu osebnih podatkov in Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, bolj natančno jih opisuje Uredba o sistemih brezpilotnih zrakoplovov, sprejeta leta 2016. Uporaba je natančno določena in precej omejena. Temelji na osebni svobodi ljudi, za katero je pomembno, da se vanjo čim manj posega. V zadnjem delu naloga govori o uporabi helikopterjev in brezpilotnikov za iskanje pogrešanih oseb in osumljencev ter opiše prednosti in tveganja pri tem. Helikopterji sicer ogromno pripomorejo pri iskanju, vendar je njihova uporaba zelo draga. V določenih situacijah bi jih lahko nadomestili brezpilotniki in tako zmanjšali ceno, hkrati pa zmanjšali nevarnosti za pilote. Sledi opis policijskih pooblastil pri iskanju pogrešanih oseb in osumljencev ter možne kršitve pri tem. Policija mora pri uporabi brezpilotnih zrakoplovov biti zelo pozorna, da ne posega v zasebnost ljudi.
Keywords: pogrešane osebe, osumljenci, iskanje, preiskovanje, tehnični pripomočki, brezpilotni letalniki, droni, diplomske naloge
Published in DKUM: 30.05.2018; Views: 2123; Downloads: 218
 Full text (1,12 MB) |
12. PRIZNANJE KAZNIVEGA DEJANJA-KRIMINALISTIČNI IN PRAVNI VIDIKIGašper Tarman, 2012, undergraduate thesis Abstract: Namen naloge je prikazati pojem priznanja z različnih vidikov in ugotoviti, kakšen vpliv ima na preiskovalce kaznivih dejanj in potek kazenskega postopka.
Uvodno poglavje na kratko opisuje, kakšno vlogo ima priznanje v različnih fazah kazenskega postopka. Izpostavljeni so nekateri problemi, ki se lahko pojavljajo pri pridobivanju priznanja in vplivajo na nadaljnji potek postopka.
V drugem poglavju je opredeljen pojem priznanja. Na kratko so opisane različne oblike priznanja in razlogi, zaradi katerih storilec prizna dejanje. Prikazan je pomen priznanja v predkazenskem in kasneje v kazenskem postopku.
Tretje poglavje opisuje postopek zbiranja obvestil od oseb v informativnem pogovoru, ki je neformalne narave, in postopek zaslišanja, ki je natančno določen in predpisan v zakonu. Omenjeni so nekateri problemi in omejitve, s katerimi se soočajo preiskovalci pri pridobivanju priznanja od domnevnih storilcev. V nadaljevanju je opisano dokumentiranje izjav po koncu zbiranja obvestil ali zaslišanja in predstavljena pravna podlaga, ki omogoča organom pregona zbiranje informacij o kaznivem dejanju in storilcu. Na koncu poglavja je omenjena pravica do zagovornika, ki predstavlja eno izmed temeljnih pravic posameznika in ima pomembno funkcijo v kazenskem postopku.
V četrtem poglavju so prikazani vzroki za spreminjanje izjav in preklic priznanja osumljenca ali obdolženca v kasnejšem postopku. Nakazane so možnosti, ki lahko zmanjšajo število spremenjenih izjav in kasnejših preklicev priznanj tako v predkazenskem kot v kazenskem postopku.
Peto poglavje na začetku vsebuje splošen opis dokaznega postopka in pomen priznanja v njem. Predstavljeni so vplivi in posledice, ki jih ima priznanje na trajanje dokaznega postopka. V zaključku poglavja sta obravnavani dve pomembni novosti, ki ju prinaša zakonodaja in imata velik vpliv na trajanje in potek dokaznega postopka.
Zadnje poglavje podaja sklepne ugotovitve in opisuje prednosti, ki jih prinaša sprememba zakonodaje.
Keywords: priznanje, informativni razgovor, zaslišanje, osumljenec, zagovornik, dokazni postopek, predobravnavni narok
Published in DKUM: 09.03.2017; Views: 1263; Downloads: 114
Full text (510,08 KB) |
13. |
14. Pomen ustvarjalnega mišljenja pri kriminalističnih nalogah : diplomsko delo univerzitetnega študijaMatej Vidrih, 2016, undergraduate thesis Abstract: Mišljenje je poseben duševni proces, katerega kompleksnost nima meja, zato še danes predstavlja trn v peti psihologom in znanstvenikom, ki želijo ta pojem proučevati. O mišljenju vemo vse več informacij, vse več panog in ved se ukvarja z njim in njegovim pomenom v svoji stroki. Tudi kriminalistika ni izjema, saj je mišljenje pri reševanju kriminalističnih nalog ključnega pomena za rešitev naloge. Ravno zaradi svoje specifičnosti in stroke se je v kriminalistiki razvila posebna vrsta mišljenja imenovana kriminalistično mišljenje.
Z vidika reševanja problemskih nalog povezanih z našo stroko je zlasti pomembno ustvarjalno mišljenje, ki preiskovalcu omogoči uporabo kreativnosti, drugačnosti in specifičnosti pri njegovem načinu mišljenja. Ustvarjalno mišljenje je izjemnega pomena v vseh fazah kriminalističnega dela, ki zahtevajo različne pristope, metode in strukture mišljenja, ki jih preiskovalec uporablja. Pri tem velja opozoriti, da je ustvarjalnost v veliki meri odvisna od posameznikovih osebnostnih lastnosti, znanja, izkušenj in drugih dejavnikov, ki lahko v danem trenutku ključno vplivajo na mišljenje posameznika in njegovo ustvarjalnost. Te značilnosti so ključnega pomena predvsem v trenutkih sestavljanja hipotez in verzij preiskovalca, odkrivanju sledi in kasneje zaslišanju osumljenca, kjer njegova percepcija in apercepcija skupaj z njegovimi izkušnjami in znanjem vpliva na ustvarjalnost. Ravno ustvarjalnost preiskovalcu omogoči večji obseg pozornosti, drugačno mišljenje od ostalih in s tem bolj raznoliko mišljenje, ki je velikokrat pot do končne rešitve. Velja še poudariti, da je ustvarjalnost preiskovalca velikokrat povezana s težavnostjo kriminalistične naloge, saj težavnejše naloge zahtevajo večjo umsko gibkost in večjo stopnjo kreativnosti posameznika.
Keywords: kriminalistika, kriminalistično preiskovanje, kriminalistični proces, ustvarjalno mišljenje, intuicija, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.11.2016; Views: 1724; Downloads: 168
Full text (505,44 KB) |
15. MIGRACIJE NA "BALKANSKI POTI" IN KRIMINALITETA: KRIMINALISTIČNI VIDIKDarko Vočanec, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Migracije na »Balkanski poti« in kriminaliteta : kriminalistični vidik, sem predstavil povezavo med migracijami, s katerimi se je srečala Evropa in države na t. i. Balkanski poti predvsem v drugi polovici leta 2015 in določenimi oblikami kriminalitete, katere storilci oziroma potencialni storilci in žrtve oziroma potencialne žrtve so migranti na sami migracijski poti, od emigracijskih, preko tranzitnih, do imigracijskih oziroma ciljnih držav. Po podatkih Agencije Frontex je na območje Evropske unije v letu 2015 prišlo 1.822.337 migrantov, od tega po Zahodni balkanski poti 764.038 migrantov, od tega na tej poti v 556.285 primerih državljanstvo ni bilo ugotovljeno, določeno ali opredeljeno. Migranti so na tej poti, pa tudi pozneje, v državah nastanitve in integracije, udeleženi tako kot storilci oziroma potencialni storilci, pa tudi kot žrtve oziroma potencialne žrtve kaznivih dejanj splošne kriminalitete, predvsem kaznivih dejanj zoper življenje in telo, kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost in kaznivih dejanj zoper premoženje, organizirane kriminalitete in posebne oblike kriminalitete terorizma.
Pri vsaki posamezni vrsti kriminalitete so predstavljeni primeri, pridobljeni predvsem iz svetovnega spleta, osnovne značilnosti vsake vrste kriminalitete, osnovne značilnosti in metode preiskovanja, ki jih opravljajo organi odkrivanja in preiskovanja ter ugotovitve s kriminalističnega vidika. Organi odkrivanja in preiskovanja v primeru reaktivnega preiskovanja nimajo večjih težav pri izvedbi klasičnih in osnovnih preiskovalnih dejanj, z določenimi težavami pa se srečajo predvsem pri proaktivnem preiskovanju na področju mednarodnega policijskega sodelovanja in uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov pri preiskovanju organizirane kriminalitete in terorizma. Kot največji problem bi izpostavil nezmožnost natančne identifikacije tako storilcev kot žrtev kaznivih dejanj, kajti velika večina migrantov potuje po Balkanski poti brez osebnih dokumentov, zaradi česar so lahko migranti državljani »države, za katero se odločijo«, to pa predstavlja veliko »priložnost« za razne teroristične organizacije in skupine, da z infiltracijo svojih članov med migrante spravijo le te v države Evropske unije, kjer so že in še bodo lahko izvajali vse oblike terorističnega delovanja. Ravno tako predstavlja množičnost migracijskega vala na območje Evropske unije priložnost za ustvarjanje velikega dobička raznim skupinam organizirane kriminalitete, ki se ukvarjajo s organiziranjem in tihotapljenjem migrantov, trgovino z otroki in trgovino s človeškimi organi.
Obravnavana tematika diplomskega dela bo po mojem mnenju še kako aktualna tudi v prihodnosti, če spremljamo pristopna pogajanja Turčije in Evropske unije, dejstvo, da se v taboriščih na ozemlju Turčije nahaja skoraj tri milijone beguncev ter dejstvo, da Turčija, po sklenitvi dogovora o reševanju migracijske krize, s tem dogovorom izsiljuje in pogojuje rezultate pristopnih pogajanj in predloga za ukinitev vizumske obveznosti za državljane Turčije.
Keywords: migracije, kriminaliteta, splošna kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, terorizem, kriminalistika, kriminalistično preiskovanje, Balkanska pot.
Published in DKUM: 19.09.2016; Views: 2619; Downloads: 356
Full text (1,01 MB) |
16. KRIMINALISTIČNI VIDIK PREISKOVANJA IN DOKAZOVANJA UMOROV V DRUŽINIMaja Dolenšek, 2016, undergraduate thesis Abstract: Pri družinskih umorih gre za umore partnerjev, potomcev ali staršev, sorojencev ali drugih ožjih sorodnikov. Pogost vzrok umorov med intimnimi partnerji je nemoč storilca, da bi zvezo prekinil, kar velja tako za moške kot ženske. Zelo redek podtip teh umorov je umor staršev, ki ga stori otrok, mladoletnik ali polnoletna oseba. Včasih so ta tip umora pripisovali zločinskemu značaju storilca, danes pa ugotovitve kažejo, da gre v takih primerih predvsem za osebe, ki so jih starši hudo zlorabljali. Prav tako redki so umori otrok, ki jih storijo starši nad svojimi otroki.
Umori v družini se v današnjih časih dogajajo vse pogosteje. Temeljni problem tovrstnih umorov je njihovo odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje teh dejanj, saj se celotni proces precej razlikuje od procesa preiskovanja in dokazovanja pri drugih vrstah umorov. Razlike so tako na področju kriminalistične tehnike in taktike kot tudi glede same metodike preiskovanja in dokazovanja. Glede samega preiskovanja in dokazovanja krivde storilcu niso ravno najbolj zahtevni, saj je storilec v večini primerov znan oziroma sam prizna kaznivo dejanje. Zaradi dejstva, da se storilec in žrtev pred tem nahajata v istem okolju, pa je lahko preiskovanje v posameznih primerih težje. Tu je predvsem mišljeno ugotavljanje okoliščin, v katerih je bilo dejanje storjeno, ugotavljanje motiva in dogajanja v preteklosti, preden je bilo dejanje storjeno. Tovrstno ugotavljanje je posebej problematično v primerih umor – samomor, saj so edine priče morebitni očividci, ki pa se v večini primerov zavijejo v molk. Pri umorih v družini prevladujejo čustveno naravnani motivi, ki običajno niso načrtovani in jih je zato težje preprečevati. Posebni problemi se kažejo v postopku pred sodiščem, ko pride do izraza problematika dokazovanja, saj se izjave udeležencev spreminjajo.
Keywords: Kazniva dejanja zoper življenje in telo, umori, družinski umori, družina, intimnopartnerski umori, preiskovanje, dokazovanje, nasilje v družini.
Published in DKUM: 20.05.2016; Views: 2214; Downloads: 213
Full text (910,94 KB) |
17. Prepovedane in dvomljive metode zasliševanja : diplomsko delo univerzitetnega študijaBoris Ačko, 2016, undergraduate thesis Abstract: Zasliševanje in iskanje resnice sta prisotna že od nastanka prvih civilizacij. Bistvo zaslišanja je ugotavljanje resnice v nadzorovanem okolju, zasebno in brez motečih faktorjev. Pri nas zasliševanje poteka na principu vsakdanjega komuniciranja, medtem ko v ameriškem sistemu poteka na osnovi vzpostavitve dobrega odnosa med zasliševalcem in zaslišanim. Velik vpliv pri zaslišanju v ameriškem sistemu imajo zasliševalski priročniki. Največji vpliv ima Rediova tehnika zasliševanja. V Veliki Britaniji zasliševanje poteka po modelu PEACE, ki je znanstveno bolj podprt in preverjen model kot Reidova tehnika zasliševanja. Poleg dovoljenih metod zasliševanja poznamo še prepovedane in dvomljive metode zasliševanja. Med prepovedane metode spadajo uporaba sile, grožnje in druga sredstva; sugestija ter preslepitev. Sila je lahko fizična ali psihična. Za uporabo sugestije je značilno, da se uporabljajo vprašanja, ki izhajajo iz predpostavke in vsebujejo navodilo, kako odgovoriti. Preslepitve se preiskovalci poslužujejo takrat, ko klasična operativna in taktična preiskovalna dejanja niso dovolj za uspešno preiskovanje. Prepovedana je uporaba preslepitve z namenom pridobitve priznanja ali izjave, medtem ko je preslepitev dovoljena v okviru prikritih preiskovalnih ukrepov. Prav tako je dvomljiva uporaba hipnoze, čeprav zakon le-te izrecno ne prepoveduje (tudi dovoljuje je ne). Glede etičnosti uporabe določenih metod (npr. preslepitve) si nasprotujejo mnenja etikov in procesualistov ter kriminalistov in preiskovalcev. Prvi zagovarjajo spoštovanje človekovih pravic, slednji pa učinkovitost kazenskega postopka. Izjave, pridobljene z nedovoljenimi metodami, so na sodiščih nične in nanje ni mogoče opreti sodbe. Osumljenim in obrambi je v interesu, da se vsi dokazi proti opustijo ali zavržejo. Poslužujejo se tipičnih obrambnih strategij. Ena od tipičnih obrambnih strategij je tudi sklicevanje osumljenega na uporabo nedovoljenih metod pri zaslišanju.
Keywords: zaslišanje, metode, sugestija, preslepitve, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.04.2016; Views: 1832; Downloads: 216
Full text (482,03 KB) |
18. Vloga forenzike in sodne medicine pri rekonstrukciji nasilnih kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študijaMitja Ježovnik, 2015, undergraduate thesis Abstract: Preiskovanje in dokazovanje kaznivih dejanj je zapleten proces, pri katerem je treba skrbno in natančno upoštevati ustrezne postopke, določila zakonov in ostalih podzakonskih predpisov. Preiskovalci, izvedenci in sodišča si pomagajo tudi z rekonstrukcijami. Preiskovalci uporabljajo predvsem miselno rekonstrukcijo in občasno rekonstrukcijo kot preiskovalno dejanje. Z odredbo lahko sodišča odredijo rekonstrukcijo, s katero se ugotovi potek kaznivega dejanja in ugotovitev dejanskega stanja.
Kaznivo dejanje narekuje, katera znanstvena področja bodo uporabljena pri analiziranju dokazov. Rekonstrukcije se običajno uporabi v primerih, ko gre za težja kazniva dejanja. Uporabljena je predvsem pri nasilnih kaznivih dejanjih zoper življenje in telo. V primerih preiskovanja in dokazovanja kaznivega dejanja, denimo umora, je najbolj pomembno, da ne pride do napak v dokazovanju. Rekonstrukcija služi tudi dosegu obsodilne ali oprostilne sodbe, preprečitvi napačne obsodbe in preprečitvi ne kaznovanosti kaznivega dejanja.
Forenzika in sodna medicina sta znanstveni področji, ki analizirata zbrane dokaze. V Sloveniji je za področje forenzike akreditiran Nacionalni forenzični laboratorij, za področje sodne medicine pa Inštitut za sodno medicino. Njuni izvedenci sestavijo izvide, ki omogočajo preiskovalcem in sodiščem sestaviti rekonstrukcijo kaznivega dejanja. Preiskovalci, izvedenci, sodniki in ostali posamezniki, ki so vključeni v preiskovanje in dokazovanje kaznivih dejanj so lahko izpostavljeni vplivom opazovalca. Če pride do vpliva opazovalca, se lahko napravi napačna rekonstrukcija in ne ugotovi pravilnega dejanskega stanja.
Keywords: kriminalistika, kriminalistično preiskovanje, kriminalistična tehnika, forenzika, rekonstrukcije, diplomske naloge
Published in DKUM: 04.09.2015; Views: 1928; Downloads: 195
Full text (496,06 KB) |
19. |
20. Kognitivni razlogi za napake v preiskovanju : magistrsko deloTina Rajšter, 2014, master's thesis Abstract: Preiskovanje kaznivih dejanj je postopek, ki zajema številne faze in opravila kazenskega postopka, hkrati pa tudi veliko število udeležencev, ki vsak na svoj način prispevajo k reševanju kazenskih zadev. Preiskovalci oz. kriminalisti so tisti, ki neki dogodek podprejo z dokazi, da zoper storilca tega dejanja lahko steče kazenski postopek. Kriminalisti se pri svojem delu spopadajo s številnimi izzivi in ovirami, ki jih poskušajo preseči s pomočjo drugih udeležencev v preiskovanju, da bi uspešno rešili kaznivo dejanje. Posamezniki, ki sodelujejo pri preiskovanju kaznivih dejanj, so tožilci, različni izvedenci, priče, obveščevalci in druge institucije, ki lahko k preiskovanju pripomorejo s svojim sodelovanjem.
Ljudje v vsakdanjem življenju uporabljamo različne vrste mišljenja, s pomočjo katerih se želimo odločati čim bolje. Kljub temu na nas vplivajo številni kognitivni procesi, ki lahko skupaj z vplivi družbe, medijev in lastne osebnosti privedejo do napak. Zaznavanje, spomin in naša osebnost v naših mislih ustvarjajo prepričanje o določenih podrobnostih in dejanski resnici dogodka. Predsodki, tunelski vid, stereotipi in drugi kognitivni razlogi za napake so lahko kombinacija številnih dejavnikov, ki se jim pri svojem delu želijo izogniti tudi preiskovalci. Da bi se izognili tovrstnim in drugim napakam, morajo biti preiskovalci pravilno usposobljeni, profesionalni pri izvajanju svojega dela in imeti morajo dobre kognitivne sposobnosti. Dandanes se v policiji, da bi odpravili čim več napak, odločajo za številna usposabljanja in izobraževanja, skupinsko delo ter splošno ozaveščanje posameznikov o mogočih posledicah napak.
Keywords: kazniva dejanja, preiskovanje, predkazenski postopek, kazenski postopek, kognitivna psihologija, kognitivni procesi, napake v preiskovanju, magistrska dela
Published in DKUM: 23.01.2015; Views: 1842; Downloads: 241
Full text (631,97 KB) |
