1. 8. Nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih : Cilji trajnostnega razvoja in varnost v lokalnih skupnostih2022, proceedings Abstract: Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 8. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v Celju v decembru 2022. Glavna tema konference ostaja varnost v lokalnih skupnostih, a se tokrat povezuje s predstavitvijo in analizo ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov. Prispevki predstavljajo rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okoljih, ki se izvaja na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, in sodelovanja s praktiki na področju varnosti. Prispevki v zborniku se osredotočajo na različne vidike zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih v povezavi s cilji trajnostnega razvoja, povezanosti ciljev programske skupine in ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj ter naslavljajo izzive in predloge za prihodnje delo.
Keywords: lokalne skupnosti, varnost, cilji trajnostnega razvoja, programska skupina, Slovenija
Published in DKUM: 05.12.2022; Views: 467; Downloads: 74
 Full text (7,83 MB)
This document has many files! More... |
2. 7. nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih : policijsko delo v skupnosti in zagotavljanje varnosti v lokalnih skupnostih2021 Abstract: Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 7. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v Podčetrtku v novembru 2021. Glavna tema konference ostaja varnost v lokalnih skupnostih, v ospredju pa je bilo tokrat policijsko delo v skupnosti in sodelovanje policije z lokalnimi skupnostmi. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij, ki se izvaja na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru in sodelovanja s praktiki. Prispevki v zborniku se osredotočajo na različne vidike varnosti v lokalnih skupnostih, in sicer na policijsko dejavnost in vpliv covida-19, praktični vidik in koordinacijo na različnih ravneh, filozofijo, strategije, organizacijske dejavnike, taktike in metode ter vidike razvoja policijskega dela v skupnosti v zadnjih desetletjih. Poleg predstavitve razvoja policijskega dela v skupnosti v Sloveniji predstavljajo prispevki tudi dobro osnovo za razmislek o razvoju policijskega dela v prihodnosti.
Keywords: lokalne skupnosti, varnost, policijsko delo v skupnosti, programska skupina, Slovenija
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 801; Downloads: 136
Full text (6,80 MB)
This document has many files! More... |
3. Varnost v lokalnih skupnostih - med ruralnimi in urbanimi perspektivami2021, scientific monograph Abstract: Monografija predstavlja osem tematsko zaokroženih poglavij, katerih glavna tema je varnost v lokalnih skupnostih ter ločnica med varnostjo v ruralnih in urbanih okoljih. Monografija predstavlja rezultat znanstvenoraziskovalnega dela članov programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij, ki se izvaja na Inštitutu za varstvoslovje Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Avtorji prihajajo iz raznih področij na varstvoslovnem spektrumu, zato k obširni tematiki v svojih poglavjih pristopijo z različnih zornih kotov. Nekatera poglavja so bolj teoretske narave in preučujejo različne vidike varnosti, medtem ko so nekatera poglavja tudi produkt empiričnega raziskovanja varnostne problematike v ruralnih in urbanih lokalnih skupnostih.
Keywords: varnost, lokalne skupnosti, ruralno okolje, urbano okolje, Slovenija
Published in DKUM: 27.07.2021; Views: 833; Downloads: 177
Full text (6,07 MB)
This document has many files! More... |
4. Uvod v razpravo o varnosti v urbanih in ruralnih okoljih : konferenčni zbornik2019, proceedings of peer-reviewed scientific conference contributions (domestic conferences) Abstract: Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 5. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v Novi Gorici v novembru 2019. Glavna tema konference ostaja varnost v lokalni skupnosti, v ospredje pa je bila tokrat postavljena dihotomija med urbano in ruralno varnostjo. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij, ki se izvaja na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Prispevki v zborniku se osredotočajo na različne vidike varnosti v urbanih in ruralnih lokalnih skupnostih v Sloveniji, in sicer na ureditve temeljne pravice do varnosti na lokalnem nivoju; sodelovanje policije in lokalne skupnosti pri reševanju varnostnih problemov v lokalnih skupnostih; primerjavo in razlike v kriminaliteti in zaznavi varnostnih problemov v lokalnih skupnostih; in različne perspektive varnosti v lokalnih okoljih (samovarovalni ukrepi prebivalcev, korupcija, varnost v kibernetskem prostoru).
Keywords: lokalne skupnosti, varnost, policijsko delo v skupnosti
Published in DKUM: 02.12.2019; Views: 980; Downloads: 105
Full text (3,51 MB)
This document has many files! More... |
5. Različna forenzična mnenja - razlogi in posledice : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNika Berčič, 2018, undergraduate thesis Abstract: Forenzična mnenja se nemalokrat razlikujejo med seboj. Gotovo bi lahko celo rekli, da kolikor je izvedencev, toliko je različnih mnenj. Te razlike so lahko takšne z malo odstopanja ali pa popolnoma nasprotujočih in kontradiktornih, divergentnih mnenj. Na takšne težave niso imuna nobena izvedenska mnenja, saj se razlike med njimi pojavljajo, če gre za strokovnjake, zaposlene v isti službi, zaposlene v isti državi ali pa neznancev, zaposlenih v različnih državah. Razlike med mnenji so verjetno pogostejše in jih je bolj logično pričakovati, če zadevo v pregled pošljemo izvedencem v različne države. Pa vendar si nasprotujejo tudi mnenja strokovnjakov iste stroke v isti državi, kar se zdravemu razumu z veliko verjetnostjo ne zdi najbolj logično.
Toda kaj povzroča razlike v mnenjih? Ali gre za razlike pri izobraževanju in usposabljanju »forenzikov«? Ali so razlog različne metode preiskovanja sledi? Morda so krivi različni sistemi prepričanj, ki veljajo v določeni državi ali na določenem območju? Ali gre za vpliv pristranskosti zaradi primerov, ki so jih v svoji karieri »forenziki« že obravnavali? Ima pri tem morda vmes prste intuicija? Morda osebnost, personalna prepričanja in vrednote ključno prispevanju h končni odločitvi za podano mnenje?
Naša naloga je ugotoviti, zakaj do razlik v izvedenskih mnenjih sploh prihaja ter kakšne so njihove posledice. Prizadevali si bomo odkriti, kje obstajajo tiste ključne pomanjkljivosti, ki prispevajo k tem razlikam.
Keywords: forenzika, forenzični strokovnjaki, izvedenska mnenja, ENFSI smernice, standardi, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.06.2018; Views: 1026; Downloads: 89
Full text (925,80 KB) |
6. Brezpilotni zrakoplov kot tehnični pripomoček za iskanje pogrešanih oseb in osumljencev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeIna Zupanc, 2018, undergraduate thesis Abstract: Zlata doba brezpilotnikov šele prihaja, to bo čas, ki bo spremenil svet na vseh področjih. V uvodu naloga opredeli pojme, kot npr. brezpilotni zrakoplov, pogrešana oseba, osumljenec ter predstavi hipoteze. Sledi hiter pregled zgodovine in začetkov brezpilotnikov, katerih zametek je naredil Nikola Tesla leta 1898 s patentom za brezpilotna plovila ali vozila. Tretje poglavje opiše velikosti, zmožnosti in lastnosti brezpilotnikov. Nekaj modelov je slikovno in opisno predstavljenih. Sledi poglavje o številni uporabi brezpilotnikov, ki v svetu predstavljajo tako pozitivne kot negativne storitve. Tako kot lahko pomagajo pri iskanju oseb, delu na kmetiji ali dostavljanju zdravil v neprevozne kraje, jih lahko ljudje uporabijo za nezakonito snemanje in prisluškovanje ali v najhujšem primeru, za ubijanje. V petem poglavju so opredeljeni pravni vidiki uporabe brezpilotnikov, s poudarkom na Sloveniji. Splošna pravila so zapisana v Zakonu o letalstvu, Zakonu o varstvu osebnih podatkov in Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, bolj natančno jih opisuje Uredba o sistemih brezpilotnih zrakoplovov, sprejeta leta 2016. Uporaba je natančno določena in precej omejena. Temelji na osebni svobodi ljudi, za katero je pomembno, da se vanjo čim manj posega. V zadnjem delu naloga govori o uporabi helikopterjev in brezpilotnikov za iskanje pogrešanih oseb in osumljencev ter opiše prednosti in tveganja pri tem. Helikopterji sicer ogromno pripomorejo pri iskanju, vendar je njihova uporaba zelo draga. V določenih situacijah bi jih lahko nadomestili brezpilotniki in tako zmanjšali ceno, hkrati pa zmanjšali nevarnosti za pilote. Sledi opis policijskih pooblastil pri iskanju pogrešanih oseb in osumljencev ter možne kršitve pri tem. Policija mora pri uporabi brezpilotnih zrakoplovov biti zelo pozorna, da ne posega v zasebnost ljudi.
Keywords: pogrešane osebe, osumljenci, iskanje, preiskovanje, tehnični pripomočki, brezpilotni letalniki, droni, diplomske naloge
Published in DKUM: 30.05.2018; Views: 1853; Downloads: 186
Full text (1,12 MB) |
7. PRIZNANJE KAZNIVEGA DEJANJA-KRIMINALISTIČNI IN PRAVNI VIDIKIGašper Tarman, 2012, undergraduate thesis Abstract: Namen naloge je prikazati pojem priznanja z različnih vidikov in ugotoviti, kakšen vpliv ima na preiskovalce kaznivih dejanj in potek kazenskega postopka.
Uvodno poglavje na kratko opisuje, kakšno vlogo ima priznanje v različnih fazah kazenskega postopka. Izpostavljeni so nekateri problemi, ki se lahko pojavljajo pri pridobivanju priznanja in vplivajo na nadaljnji potek postopka.
V drugem poglavju je opredeljen pojem priznanja. Na kratko so opisane različne oblike priznanja in razlogi, zaradi katerih storilec prizna dejanje. Prikazan je pomen priznanja v predkazenskem in kasneje v kazenskem postopku.
Tretje poglavje opisuje postopek zbiranja obvestil od oseb v informativnem pogovoru, ki je neformalne narave, in postopek zaslišanja, ki je natančno določen in predpisan v zakonu. Omenjeni so nekateri problemi in omejitve, s katerimi se soočajo preiskovalci pri pridobivanju priznanja od domnevnih storilcev. V nadaljevanju je opisano dokumentiranje izjav po koncu zbiranja obvestil ali zaslišanja in predstavljena pravna podlaga, ki omogoča organom pregona zbiranje informacij o kaznivem dejanju in storilcu. Na koncu poglavja je omenjena pravica do zagovornika, ki predstavlja eno izmed temeljnih pravic posameznika in ima pomembno funkcijo v kazenskem postopku.
V četrtem poglavju so prikazani vzroki za spreminjanje izjav in preklic priznanja osumljenca ali obdolženca v kasnejšem postopku. Nakazane so možnosti, ki lahko zmanjšajo število spremenjenih izjav in kasnejših preklicev priznanj tako v predkazenskem kot v kazenskem postopku.
Peto poglavje na začetku vsebuje splošen opis dokaznega postopka in pomen priznanja v njem. Predstavljeni so vplivi in posledice, ki jih ima priznanje na trajanje dokaznega postopka. V zaključku poglavja sta obravnavani dve pomembni novosti, ki ju prinaša zakonodaja in imata velik vpliv na trajanje in potek dokaznega postopka.
Zadnje poglavje podaja sklepne ugotovitve in opisuje prednosti, ki jih prinaša sprememba zakonodaje.
Keywords: priznanje, informativni razgovor, zaslišanje, osumljenec, zagovornik, dokazni postopek, predobravnavni narok
Published in DKUM: 09.03.2017; Views: 1086; Downloads: 103
Full text (510,08 KB) |
8. |
9. Pomen ustvarjalnega mišljenja pri kriminalističnih nalogah : diplomsko delo univerzitetnega študijaMatej Vidrih, 2016, undergraduate thesis Abstract: Mišljenje je poseben duševni proces, katerega kompleksnost nima meja, zato še danes predstavlja trn v peti psihologom in znanstvenikom, ki želijo ta pojem proučevati. O mišljenju vemo vse več informacij, vse več panog in ved se ukvarja z njim in njegovim pomenom v svoji stroki. Tudi kriminalistika ni izjema, saj je mišljenje pri reševanju kriminalističnih nalog ključnega pomena za rešitev naloge. Ravno zaradi svoje specifičnosti in stroke se je v kriminalistiki razvila posebna vrsta mišljenja imenovana kriminalistično mišljenje.
Z vidika reševanja problemskih nalog povezanih z našo stroko je zlasti pomembno ustvarjalno mišljenje, ki preiskovalcu omogoči uporabo kreativnosti, drugačnosti in specifičnosti pri njegovem načinu mišljenja. Ustvarjalno mišljenje je izjemnega pomena v vseh fazah kriminalističnega dela, ki zahtevajo različne pristope, metode in strukture mišljenja, ki jih preiskovalec uporablja. Pri tem velja opozoriti, da je ustvarjalnost v veliki meri odvisna od posameznikovih osebnostnih lastnosti, znanja, izkušenj in drugih dejavnikov, ki lahko v danem trenutku ključno vplivajo na mišljenje posameznika in njegovo ustvarjalnost. Te značilnosti so ključnega pomena predvsem v trenutkih sestavljanja hipotez in verzij preiskovalca, odkrivanju sledi in kasneje zaslišanju osumljenca, kjer njegova percepcija in apercepcija skupaj z njegovimi izkušnjami in znanjem vpliva na ustvarjalnost. Ravno ustvarjalnost preiskovalcu omogoči večji obseg pozornosti, drugačno mišljenje od ostalih in s tem bolj raznoliko mišljenje, ki je velikokrat pot do končne rešitve. Velja še poudariti, da je ustvarjalnost preiskovalca velikokrat povezana s težavnostjo kriminalistične naloge, saj težavnejše naloge zahtevajo večjo umsko gibkost in večjo stopnjo kreativnosti posameznika.
Keywords: kriminalistika, kriminalistično preiskovanje, kriminalistični proces, ustvarjalno mišljenje, intuicija, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.11.2016; Views: 1513; Downloads: 149
Full text (505,44 KB) |
10. MIGRACIJE NA "BALKANSKI POTI" IN KRIMINALITETA: KRIMINALISTIČNI VIDIKDarko Vočanec, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Migracije na »Balkanski poti« in kriminaliteta : kriminalistični vidik, sem predstavil povezavo med migracijami, s katerimi se je srečala Evropa in države na t. i. Balkanski poti predvsem v drugi polovici leta 2015 in določenimi oblikami kriminalitete, katere storilci oziroma potencialni storilci in žrtve oziroma potencialne žrtve so migranti na sami migracijski poti, od emigracijskih, preko tranzitnih, do imigracijskih oziroma ciljnih držav. Po podatkih Agencije Frontex je na območje Evropske unije v letu 2015 prišlo 1.822.337 migrantov, od tega po Zahodni balkanski poti 764.038 migrantov, od tega na tej poti v 556.285 primerih državljanstvo ni bilo ugotovljeno, določeno ali opredeljeno. Migranti so na tej poti, pa tudi pozneje, v državah nastanitve in integracije, udeleženi tako kot storilci oziroma potencialni storilci, pa tudi kot žrtve oziroma potencialne žrtve kaznivih dejanj splošne kriminalitete, predvsem kaznivih dejanj zoper življenje in telo, kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost in kaznivih dejanj zoper premoženje, organizirane kriminalitete in posebne oblike kriminalitete terorizma.
Pri vsaki posamezni vrsti kriminalitete so predstavljeni primeri, pridobljeni predvsem iz svetovnega spleta, osnovne značilnosti vsake vrste kriminalitete, osnovne značilnosti in metode preiskovanja, ki jih opravljajo organi odkrivanja in preiskovanja ter ugotovitve s kriminalističnega vidika. Organi odkrivanja in preiskovanja v primeru reaktivnega preiskovanja nimajo večjih težav pri izvedbi klasičnih in osnovnih preiskovalnih dejanj, z določenimi težavami pa se srečajo predvsem pri proaktivnem preiskovanju na področju mednarodnega policijskega sodelovanja in uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov pri preiskovanju organizirane kriminalitete in terorizma. Kot največji problem bi izpostavil nezmožnost natančne identifikacije tako storilcev kot žrtev kaznivih dejanj, kajti velika večina migrantov potuje po Balkanski poti brez osebnih dokumentov, zaradi česar so lahko migranti državljani »države, za katero se odločijo«, to pa predstavlja veliko »priložnost« za razne teroristične organizacije in skupine, da z infiltracijo svojih članov med migrante spravijo le te v države Evropske unije, kjer so že in še bodo lahko izvajali vse oblike terorističnega delovanja. Ravno tako predstavlja množičnost migracijskega vala na območje Evropske unije priložnost za ustvarjanje velikega dobička raznim skupinam organizirane kriminalitete, ki se ukvarjajo s organiziranjem in tihotapljenjem migrantov, trgovino z otroki in trgovino s človeškimi organi.
Obravnavana tematika diplomskega dela bo po mojem mnenju še kako aktualna tudi v prihodnosti, če spremljamo pristopna pogajanja Turčije in Evropske unije, dejstvo, da se v taboriščih na ozemlju Turčije nahaja skoraj tri milijone beguncev ter dejstvo, da Turčija, po sklenitvi dogovora o reševanju migracijske krize, s tem dogovorom izsiljuje in pogojuje rezultate pristopnih pogajanj in predloga za ukinitev vizumske obveznosti za državljane Turčije.
Keywords: migracije, kriminaliteta, splošna kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, terorizem, kriminalistika, kriminalistično preiskovanje, Balkanska pot.
Published in DKUM: 19.09.2016; Views: 2376; Downloads: 330
Full text (1,01 MB) |
