Search the digital library catalog

Abstract: Področje uporabe dinamične teorije v ekonomiji je obsežno in razgibano. Koncepte in izreke, povezane z ekonomsko dinamiko, pogosto najdemo v znanstvenih revijah in učbenikih ekonomije. Brez ustreznega znanja o dinamični teoriji je skoraj nemogoče pregledati, kaj šele preučiti, literaturo o ekonomski teoriji in empiričnih študijah. Diplomsko delo ponuja uvod v teorijo in osnovne koncepte reševanja linearnih diferenčnih enačb. Predstavlja tudi uporabo teh metod pri analizi ekonomskih problemov. Diferenčne enačbe so matematična osnova diskretnim modelom, pri katerih je čas diskretna spremenljivka. Diferencialne in diferenčne enačbe se uporabljajo pri modeliranju gibanja in sprememb na vseh znanstvenih področjih. Dinamična teorija je postala ključno orodje ekonomske analize, še posebej odkar so računalniki postali splošno dostopni. Diplomsko delo je v grobem razdeljeno na sedem ključnih poglavij. V prvem poglavju so predstavljene predpostavke, namen in hipoteze diplomskega dela. V drugem poglavju so opisani osnovni pojmi in rešitve diferenčnih enačb. Tretje in četrto poglavje sta namenjeni predstavitvi reševanja linearnih diferenčnih enačb prvega reda in njihovi aplikaciji v ekonomski teoriji. V naslednjih dveh poglavjih nato na enak način preučujemo še linearne diferenčne enačbe drugega reda. V zadnjem, sedem poglavju pa so povzete ugotovitve diplomske naloge.
Keywords: diferenčne enačbe, diskretna funkcija, diferenčne enačbe prvega reda, diferenčne enačbe drugega reda, modeli, uporaba
Published in DKUM: 18.10.2023; Views: 338; Downloads: 39
Full text (2,04 MB)

Abstract: Diplomsko delo obravnava strategije trgovanja z opcijami. Primarni namen dela je seznaniti posameznika z različnimi načini ustvarjanja dobička z uporabo opcij na delniškem trgu, pri čemer so opisana tudi tveganja vsake izmed strategij. V uvodnem delu so pojasnjeni osnovni pojmi, ki jih mora poznati trgovec z opcijami in razumeti njihovo vlogo ter značilnosti, preden se loti trgovanja. Predstavljeni sta dve vrsti opcij, in sicer ameriška ter evropska, v nadaljevanju pa pri opisu primerov strategij predpostavljamo, da so opcije evropske. Omenjen je zakon velikih števil, ki pojasnjuje, zakaj je, kadar gre za opcije, priporočeno večje število transakcij. Poudarek je tudi na grških črkah, ki imajo pri trgovanju z opcijami pomembno vlogo, saj z njimi merimo občutljivost portfelja na spremembo spremenljivk, ki določajo ceno opcije. Nepoznavanje grških črk lahko vodi do izgube, katere razlog je trgovcu z opcijami neznan. Diplomsko delo opisuje najpogostejše strategije trgovanja z opcijami. Med te štejemo razpone, kjer gre za trgovanje z dvema ali večimi opcijami istega tipa (vsaj dve nakupni opciji ali vsaj dve prodajni opciji), in pokrite opcije. V zadnjem delu so opisane še posamezne kombinacije, kjer vzpostavimo pozicijo tako v nakupnih kot tudi prodajnih opcijah na isto delnico.
Keywords: derivat, opcija, strategija trgovanja z opcijami, volatilnost
Published in DKUM: 07.04.2023; Views: 469; Downloads: 65
Full text (2,31 MB)

Abstract: V zadnjih nekaj desetletjih so se svetovni finančni trgi sunkovito razcveteli na področju finančnih produktov, znanih kot izvedeni finančni instrumenti. Glavne vrste izvedenih finančnih instrumentov so nestandardizirane in standardizirane terminske pogodbe ter opcije, s katerimi se trguje na borzah po vsem svetu. V diplomskem delu smo največ pozornosti namenili opcijam in stohastičnim procesom. Različni modeli vrednotenja opcij izhajajo iz slučajnih procesov, imenovanih stohastični procesi. Wienerjev proces ali Brownovo gibanje je zvezni stohastični proces z zvezno slučajno spremenljivko, ki je osnova procesa, s katerim modeliramo gibanje cen delnic (geometrijsko Brownovo gibanje). Je temelj Itôve leme, ključnega procesa za določanje cen izvedenih finančnih instrumentov. Ti procesi so podlaga za razumevanje enačbe za določanje cen opcij, znane kot Black-Scholesova enačba, ki je predstavljala velik preboj v zgodovini ekonomije.
Keywords: izvedeni finančni instrumenti, opcije, borza, delnice, stohastični procesi, normalna porazdelitev, Brownovo gibanje, volatilnost, Wienerjev proces, Itôva lema
Published in DKUM: 13.10.2022; Views: 643; Downloads: 88
Full text (4,36 MB)

Abstract: Obrestovanje nas obdaja na vsakem koraku. Vedno pogosteje trgovci objavljajo nove in nove načine prodaje pohištva in elektronskih naprav na obroke, nakup stanovanj na kredit, nakup avtomobilov na lizing ... Tisti, ki niso toliko nagnjeni k zadolženosti, pa iščejo najrazličnejše priložnosti, kako oplemenititi privarčevana sredstva, bodisi preko zavarovalnic, bank ali naložb v plemenite kovine, nepremičnine, umetnine ... V vsakem primeru bodisi plačamo »ceno« za izposojen denar bodisi prejmemo »nagrado« za posestvovanje določene stvari ali denarja skozi določen čas. Podlaga zračunu je obrestovanje, ki nam na osnovi obrestne mere pokaže vrednost, ki jo plačamo ali prejmemo kot dodatek na izposojen ali privračevan denar. Vsakdo se je tekom šolanja srečal z načini obračunavanja obresti, ki jih uporabljajo na slovenskih tleh. Poznamo navadno in obrestno obrestovanje. Obe obrestovanji lahko členimo na dekurzivni način, kjer obresti obračunavamo na koncu določenega obdobja za nazaj in jih prištejemo h glavnici, in anticipativni način, kjer obresti obračunavamo vnaprej in jih že na začetku določenega obdobja odštejemo od glavnice. Obdobja obrestovanja so lahko različno dolga, čemur moramo prilagoditi tudi kapitalizacijsko obdobje. Kadar uporabimo kapitalizacijsko obdobje, krajše od enega leta, lahko prihaja do razlike med efektivno in nominalno obrestno mero. Kadar obrestno mero razdelimo na ustrezen proporcionalni del letne obrestne mere, govorimo o relativni obrestni meri. V takšnem primeru prihaja do razlike med efektivno in nominalno obrestno mero. To težavo odpravimo tako, da uporabimo konformno obrestno mero. Glede načina obrestovanja v bankah nimamo izbire, saj se praviloma uporablja konformno obrestovanje. Imamo pa izbiro glede načina odplačila kredita, in sicer anuitetno ali obročno. Razdolžnine pri anuitetnem načinu se spreminjajo, pri obročnem pa so enake. Poleg slovenskega finančnega pristopa pa za vrednotenje sredstev uporabljamo tudi mednarodni aktuarski pristop, ki se na prvi pogled popolnoma razlikuje od slovenskega. V nadaljevanju bomo predstavili oba pristopa in poskusili dokazati, da izhajata oba, kljub (navidezno) drugačni terminologiji in oznakam, iz enakih matematičnih osnov in dajeta v ustreznih praktičnih primerih iste rezultate.
Keywords: navadno obrestovanje, obrestno obrestovanje, mednarodni aktuarski pristop, obrestovalni faktor, kapitalizacijsko obdobje.
Published in DKUM: 12.10.2018; Views: 1274; Downloads: 141
Full text (14,90 MB)

Abstract: V Sloveniji se število sklenjenih življenjskih zavarovanj v zadnjih letih povečuje. Sklenitev življenjskega zavarovanja pomeni dolgoročno finančno obvezo. Ko želimo izbrati zavarovanje, ki bi najbolj ustrezalo našim kriterijem in zadovoljilo naše potrebe, se soočimo z različnimi težavami. Najprej moramo ugotoviti, katera zavarovalnica nam nudi najboljše storitve, in katera vrsta zavarovanj nam najbolj ustreza. Analizirati moramo, kolikšen znesek smo pripravljeni plačati, za kakšno obdobje se bomo zavarovali, kakšno zavarovalno vsoto bomo dobili, kolikšna je razlika, če denar vložimo na banko ali v zavarovalnico itn. Na začetku pričujočega dela smo predstavili in opisali različne vrste rent: časovne rente, dosmrtne rente, odložene dosmrtne rente in začasne rente. Računali smo njihove sedanje vrednosti in predstavili komutativna števila, to so oznake, s katerimi zamenjamo in poenostavljamo zapletene aktuarske izraze. Različne vrednosti komutativnih števil smo predstavili v tablici smrtnosti, ki je priložena na koncu drugega poglavja in s pomočjo katere smo rešavali aktuarske probleme iz vsakdanjega življenja. V tretjem poglavju smo obravnavali kapitalska zavarovanja. Spoznali smo zavarovanje za doživetje, zavarovanje za primer smrti, začasno zavarovanje za primer smrti, poseben poudarek pa smo dali mešanemu zavarovanju, saj gre za zavarovanje, ki v zadnjem obdobju zbuja veliko zanimanja. V zadnjem poglavju smo predstavili obročno odplačevanje kapitalskih zavarovanj. Izpeljali smo formule za izračun letnih in mesečnih premij. Ko se odločamo v izbiri zavarovanja in primerjamo različne tipe zavarovanj, moramo poznati njihove lasnosti in razlike med njimi. Cilj magistrskega dela je predstaviti te lastnosti in razlike ter načelo enakovrednosti, ki pravi da mora biti znesek, ki ga vložimo danes, enakovreden tistemu, ki ga dobimo v prihodnosti. V empiričnem delu smo s pomočjo načela enakovrednosti izpleljali in analizirali formule za posamezne vrste zavarovanj. Te formule smo uporabili v konkretnih primerih. S primerjavo le-teh smo ugotovili, katero zavarovanje je primernejše, koristnejše za določeno osebo. Prišli smo do ugotovitve, da se hipoteze, ki smo jih podali v uvodnem poglavju, potrjujejo.
Keywords: zavarovalna premija, zavarovalna vsota, časovna renta, kapitalsko zavarovanje, tablica smrtnosti.
Published in DKUM: 24.10.2017; Views: 28798; Downloads: 140
Full text (1,49 MB)