Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Skripta obravnava hidroenergetske sisteme. V uvodu so podane temeljne značilnosti oskrbe z energijo v Sloveniji, nato so predstavljeni obnovljivi viri energije in hidroenergija. Temu sledita poglavji o hidrologiji in hidroelektrarnah. V slednjem je podana osnovna razdelitev hidroelektrarn in predstavljen način njihovega delovanja. Na integralni ravni so obravnavani tudi energijski parametri vodnih turbin. Ločena poglavja so namenjena obravnavi konvencionalnih vodnih turbin in njihovih obratovalnih karakteristik. Zadnje poglavje obravnava pojav kavitacije v vodnih turbinah. Definirane so pojavne oblike glede na vrsto vodne turbine in vpliv tega pojava na integralne obratovalne karakteristike.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, hidroelektrarne, vodna turbina, obratovalne karakteristike, kavitacija
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (8,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V okviru diplomskega dela je opisana eksperimentalna meritev učinkovitosti aerodinamičnega paketa s testiranjem na progi in sicer z merilnimi napravami za merjenje dinamičnih ter statičnih sil na podvozju, prav tako pa je narejena tudi primerjava eksperimentalnih rezultatov z rezultati RDT numeričnih simulacij. Glavni cilj diplomskega dela, ter izvajanja meritev na dirkalniku, je ugotoviti v kolikšni meri lahko zaupamo rezultatom RDT simulacij, ter, da bomo lahko na podlagi rezultatov čim bolje nastavili naš dirkalnik za posamezne discipline na tekmovanju. Opisani so načini izvajanja meritve: eksperimentalna nastavitev, nastavitev dirkalnika in sama primerjava rezultatov meritev pri različnih pogojih. Spreminjali smo konstantne hitrosti, ter naredili meritev med pospeševanjem. Sile smo merili pri različnih konstantnih hitrostih in sicer pri hitrosti 50, 60 in 80 km/h. Izvedli smo tudi meritev separacij z volnenimi trakci in sicer z namenom, v kolikšni obliki se lahko na rezultate RDT simulacij zanesemo. Ugotovljeno je, da se na rezultate simulacije RDT lahko zanesemo, ko le-te predvidijo separacijo zraka na krilcih. Sam DRS sistem nam je zmanjšal potisno silo v realnosti zgolj za 6,5 % pri hitrosti 50 km/h. Medtem, ko je simulacija predvidela, da jo pri enaki hitrosti zmanjša za 41 %. V realnosti prav tako dosežemo manjšo potisno silo, kot jo je predvidela simulacija. Z izvajanjem meritev smo izmerili skupno povprečno potisno silo 352,6 N pri hitrosti 50 km/h. Rezultati dobljeni iz simulacije pa so le to predvideli, da bo znašala 450 N. Pri sami analizi rezultatov meritev smo prav tako prišli do sklepa, da še je ogromno prostora za boljšo izvedbo meritve, saj smo ugotovili, da nekaterih pomembnih faktorjev nismo upoštevali.
Ključne besede: Formula S, aerodinamika, eksperiment, DRS, pospeševanje, konstantna hitrost, separacije
Objavljeno v DKUM: 09.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,32 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava vijačni kompresor v kompresorski postaji Premogovnika Velenje d. o. o. Glavni cilj diplomskega dela je ugotoviti, če je mogoče toplotno energijo, ki se generira pri delovanju vijačnega kompresorja, uporabiti za segrevanje sanitarne vode do vsaj 65 °C. Večji del odpadne toplote se pri delovanju vijačnega kompresorja prenese na hladilno olje, preko katerega lahko v ploščnem toplotnem prenosniku to energijo uporabimo za segrevanje sanitarne vode. Z izvedbo eksperimentalnih meritev na samemu vijačnemu kompresorju smo dobili realni vpogled, da lahko segrejemo vodo nad 65 °C in dosežemo maksimalno toplotno moč 94 kW in tako potrdimo postavljene hipoteze. Po opravljenih eksperimentalnih meritvah smo le te podkrepili s teoretičnim inženirskim izračunom ploščnega prenosnika toplote. Ugotovili smo, da je ujemanje zadovoljivo, kar potrjuje, da teoretični izračun sledi eksperimentalnim meritvam in lahko služi kot model za napovedovanje izkoriščanja toplotne energije pri različnih pogojih obratovanja.
Ključne besede: vijačni kompresor, ploščni toplotni prenosnik, odpadna toplota, sanitarna voda, eksperimentalne meritve, toplotna moč, teoretični izračun, računski model
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,75 MB)

Opis: Pri praktičnem delu s toplotnimi črpalkami in klimatskimi napravami se pojavlja vprašanje, v kolikšni meri ima količina plina vpliv na delovanje in karakteristike toplotne črpalke. V delu je najprej predstavljen teoretični del toplotnih črpalk, njeno delovanje in uporaba. V eksperimentalnem delu smo pripravili toplotno črpalko in jo hidravlično ter elektronsko povezali z zalogovnikom. Tako smo naredili eksperimentalno analizo, pri kateri smo s toplotno črpalko greli sanitarno vodo v zalogovniku z volumnom 100 L. Pri tem smo spremljali različne parametre s temperaturnimi in tlačnimi senzorji. Z analizo podatkov smo razbrali, da ima toplotna črpalka pri manjši polnitvi: nižje grelno število, nižje tlake in temperature uparjanja. Prav tako pa se zaradi daljšega gretja sanitarne vode dvigne tudi poraba električne energije. S temi rezultati smo ugotovili, da manjša polnitev količine plina poslabša vse zgoraj naštete karakteristike.
Ključne besede: toplotna črpalka, hladilni plin, karakteristike delovanja toplotne črpalke, grelno število, eksperiment
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (3,98 MB)

Opis: Magistrsko delo zajema preračun toplotnih obremenitev po standardu SIST EN 12831:2004, za katerega je določena notranja temperatura po standardu SIST EN ISO 7730 206. Na podlagi dejanske temperature okolice za območje objekta je po tehnični smernici o učinkoviti rabi energije določen časovno odvisen COP toplotne črpalke zrak–voda za tri kurilne sezone (2020/2021, 2021/2022 in 2022/2023). Primerjava izračunanih toplotnih obremenitev, ki upoštevajo projektno zunanjo temperaturo s toplotnimi obremenitvami, ki temeljijo na dejanskih temperaturah, je pokazala, da izračuni, ki temeljijo na projektni zunanji temperaturi, ne prikazujejo dejanske toplotne obremenitve objekta. Podana je primerjava porabe električne energije idealnega in dejanskega COP števila. Z izračunanimi vrednostmi toplotnih obremenitev je določena poraba lesne biomase, ki je primerjana s porabo električne energije pri uporabi toplotne črpalke. Zaradi števila COP je toplotna črpalka energetsko učinkovitejši sistem ogrevanja. Za dobljeno porabo obeh energentov so bile določene emisije. Primerjava emisij je pokazala, da ogrevanje z lesno biomaso v primerjavi z ogrevanjem s toplotno črpalko prispeva k manj CO2 in za uporabnika predstavlja nižji strošek.
Ključne besede: toplotna obremenitev, električna energija, lesna biomasa, toplotna črpalka, emisije
Objavljeno v DKUM: 27.03.2024; Ogledov: 282; Prenosov: 35
Celotno besedilo (5,70 MB)