| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


51 - 60 / 249
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
51.
OBRESTNA ZAMENJAVA
Nuša Mataln, 2010, final seminar paper

Abstract: Obrestna zamenjava je najbolj pogosto uporabljena vrsta zamenjav. Je dogovor o zamenjavi plačil obresti v prihodnosti. Pri tem lahko gre za zamenjavo fiksne obrestne mere za spremenljivo ali pa za zamenjavo dveh različnih spremenljivih obrestnih mer. Fiksne in spremenljive obresti se izračunajo s pomočjo navidezne glavnice za določeno obdobje. V obrestni zamenjavi pa ne prihaja do zamenjave navidezne glavnice, izmenja se le razlika v obrestih. Obrestne zamenjave se uporabljajo za transformacijo posojila s spremenljivo obrestno mero v posojilo z fiksno obrestno mero ali obratno. Lahko jo izvedeta stranki neposredno sami ali pa s pomočjo posrednika. Prednosti obrestnih zamenjav so likviden trg, da so lahko izvedene za daljše obdobje in lahko služijo kot instrument zavarovanja. Zraven klasične obrestne zamenjave, pri kateri gre za zamenjavo fiksne obrestne mere za spremenljivo, poznamo še zamenjavo osnove, terminsko zamenjavo, opcije na zamenjave in še številne druge.
Keywords: izvedeni finančni instrumenti, zamenjava, zavarovanje, obrestna zamenjava, klasična obrestna zamenjava, zamenjava osnove, zamenjave z variabilno glavnico, zamenjave s pričetkom na dan v prihodnosti, opcije na zamenjave
Published: 03.12.2010; Views: 3067; Downloads: 250
.pdf Full text (511,61 KB)

52.
OBVLADOVANJE KREDITNEGA TVEGANJA
Tjaša Ružič, 2010, final seminar paper

Abstract: Kreditno tveganje je tveganje finančne izgube, ki je predvsem posledica dolžnikove nezmožnosti, da zaradi katerega koli vzroka ne izpolni svoje pogodbene ali finančne obveznosti. Tveganje ima dve razsežnosti, ali bodo sredstva vrnjena ali ne, ter ali bodo vrnjena v roku kot je dogovorjeno med kreditodajalcem in kreditojemalcem. Kreditno tveganje je z vidika nastanka potencialnih izgub najpomembnejše bančno tveganje, zato je njegovo učinkovito obvladovanje in upravljanje za poslovanje bank zelo pomembno. Poleg kreditnega tveganja poznamo še vrsto drugih tveganj kot so: deželno, likvidnostno, obrestno, pravno, operativno in druga. Dejavniki kreditnega tveganja, so podlaga na kateri lahko pričnemo ocenjevati kreditojemalčevo sposobnost vračila izposojenih sredstev in meriti kreditno tveganje. Dejavniki, ki vplivajo na kreditno tveganje so podjetje, okolje in panoga. Kreditno tveganje lahko razvrstimo na tri vrste podtveganj: tveganje izpostavljenosti banke, tveganje izterjave neplačanega dolga ter tveganje neizpolnjevanja obveznosti. Vse tri vrste podtveganj smo podrobneje pojasnili v 3 poglavju. Banke poskušajo na različne načine obvladovati kreditno tveganje, ki jih lahko delimo na obvladovanje in merjenje kreditnega tveganja. Ugotavljanje, merjenje in spremljanje kreditnega tveganja ter bančni nadzor je marsikje tudi že računalniško podprt. Banka z merjenjem tveganja določi mejo še sprejemljivega tveganja, ki ga je pripravljena prevzeti. Poznamo več načinov za obvladovanje in upravljanje omenjenega tveganja. To so: ugotavljanje bonitete in kreditne sposobnosti kreditojemalca, razvrščanje aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk, izpostavljenost banke, kreditne mape, pomen informacij v kreditnih poslih, kreditna analiza ter ocenjevanje in merjenje kreditnega tveganja. Zaradi treh osnovnih motivov banke je ocenjevanje omenjenega tveganja ključno, in sicer zaradi pravilnega zaračunavanja cene kredita, pravilnega določanja višine kredita in dobe kreditiranja ter pravilne ocene potencialne izgube. Bistven dejavnik za obvladovanje omenjenega tveganja je ugotavljanje bonitete kreditojemalca. Komitente banke razvrščajo v bonitetne razrede in predvsem na podlagi razreda določajo tudi zavarovanje kreditne naložbe. Kvaliteto svojega kreditnega portfelja in kreditna tveganja banke ocenjujejo na podlagi bonitetnih ocen komitenta. Z bonitetno oceno banka naredi oceno kvalitete komitenta in njegove sposobnosti, da bo izpolnjeval svoje obveznosti. Modeli za merjenje kreditnega tveganja se delijo na kvantitativni model ter kvalitativni model. Kvalitativni modeli so v primerjavi s kvantitativnimi modeli subjektivnega značaja, vendar kljub temu uporabno orodje za ocenjevanje kreditnega tveganja. Tveganje ocenjujejo z vidika faktorjev, ki so značilni za posamezne kreditojemalce (finančni vzvod, variabilnost dobička, ugled kreditojemalca,..) ter z vidika tržnih faktorjev, ki zadevajo vse kreditojemalce (višina obrestnih mer, poslovni cikel). Katero vrsto zavarovanja kredita bo zahtevala banka od komitenta je odvisno od številnih dejavnikov kot so stroški zavarovanja, kvalitete zavarovanja, namena in ročnosti kredita, vrste kreditojemalca ter drugih dejavnikov. Poznamo različne oblike zavarovanja kredita kot so bančna garancija, poroštvo, hipoteka, patronatska izjava, prenos v zavarovanje ter pristop k dolgu. Več kazalnikov opozarja, da se kreditno tveganje razmeroma hitro povečuje tudi v slovenskem bančnem sektorju. En od kazalnikov je naraščanje zamud komitentov pri poravnavanju obveznosti do bank, povečanje deleža nedonosnih terjatev, višja pokritost terjatev z oslabitvami ter prehajanje iz najvišjih bonitetnih skupin A in B v skupino C. Kreditno tveganje je naraslo tudi na podlagi izpostavljenosti tujcem, pri katerih je delež zamud nad 90 dni v vseh zamudah te skupine komitentov v primerjavi z drugimi skupinami komitentov najvišja. Visok finančni vzvod imajo dejavnosti kot so gradbeništvo, promet, skladiščenje in poslovanje z nepremičninami. V letu 2009
Keywords: tveganje, kreditno tveganje, obvladovanje tveganj, kreditna analiza, zavarovanje tveganj, stabilnost bančnega sektorja, upravljanje s tveganji
Published: 09.11.2011; Views: 3359; Downloads: 406
.pdf Full text (575,08 KB)

53.
KROVNI SKLADI
Mitja Kisevic, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem pisal o novosti na finančnem trgu v Sloveniji, to je o krovnih skladih. V praktičnem delu naloge sem natančneje analiziral delovanje krovnega sklada Probanke upravljanje d.o.o.. V začetnem delu diplomske naloge sem najprej opredelil vzajemne sklade, opisal vrste vzajemnih skladov, njihove prednosti in slabosti, najpomembnejše dejavnike pri izbiri vzajemnega sklada, njihovo donosnost ter tveganja, povezana z vlaganjem v vzajemne sklade. V nadaljevanju diplomske naloge sem na kratko opisal zgodovino in razvoj vzajemnih skladov, natančneje seveda njihov nastanek in razcvet v Sloveniji, ter prikazal gibanje števila vlagateljev po letih ter sestavo premoženja vzajemnih sladov od leta 2005 do konca leta 2009. V osrednjem delu svoje naloge sem se poglobil v opis krovnih skladov, tako sem natančneje opisal pojem krovnega sklada, kako so nastali, njihove prednosti in morebitne pomanjklivosti. Poseben pomen sem dal poglavju o obdavčitvi krovnih skladov, kjer sem navedel postopek obdavčitve v primeru, da je stranka, ki vlaga, pravna oseba ter kakšna je obdavčitev v primeru, da je le- ta fizična oseba. V zadnjem delu diplomske naloge pa sem podrobneje predstavil krovni sklad Probanke upravljanje d.o.o., navedel sem, kakšna so njegova naložbena pravila, obdavčenje, investicijske kupone ter izplačila in vplačila Krovnega sklada. Prav tako sem opisal delovanje vseh petih podskladov Krovnega sklada Probanke upravljanje d.o.o., torej Probanka Alfo, Probanka Beto, Probanka Gamo, Probanka Nove trge in Probanka Sigmo.
Keywords: krovni sklad, vzajemni sklad, donosnost, tveganje, naložbena pravila, investicijski kuponi
Published: 31.08.2011; Views: 1012; Downloads: 85
.pdf Full text (815,71 KB)

54.
BDP IN ALTERNATIVNI KAZALNIKI KOT MERILO TRAJNOSTNEGA RAZVOJA
Rok Mihalič, 2011, final seminar paper

Abstract: Ne samo, da BDP ne upošteva ključnih elementov kakovosti življenja, ampak v veliko primerih celo spodbuja aktivnosti, ki so v nasprotju z dolgoročno blaginjo skupnosti. Pri tem je smiselno omeniti npr. izkoriščanje naravnih virov, ki vodi v propad ekosistemov. Nič nam ne pove o družbeni neenakosti, ki pogosto vodi k socialnim nemirom. Enako velja za vse elemente socialne razčlenitve (ločitve, kazniva dejanja), ki jih obravnava kot ekonomske koristi. Podcenjuje tudi človeški kapital s tem ko zajema samo obseg končnih proizvodov. Potreben je razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjosti, ne da bi bila ogrožena možnost zadovoljitve potreb prihodnjih generacij. In takšnega razvoja trenutni koncept ne prinaša. Naš planet je že sedaj preobremenjen zaradi potrošnje in onesnaževanja. Edini način, da se to neravnovesje popravi, je institucionalizacija drugih nacionalnih indikatorjev (okoljskih, povezanih z zdravjem itd.), ki bi odražali tisto pravo kompleksnost človekovega napredka. Ni pa pravega konsenza, koliko indikatorjev bi bilo smiselno vključiti in to je vprašanje, s katerim se že leta ubadajo ekonomisti. Obravnavali smo tudi odnos med gospodarsko rastjo in okoljem ter prišli do zaključka, da je kompleksen in večplasten in da ni res, da gospodarska rast vedno povečuje okoljsko škodo, kot tudi ni res, da se sčasoma vedno zmanjša. Kaj se dogaja je odvisno od števila prebivalstva, vzorcev potrošnje in uporabljene tehnologije. Kar je jasno pa je, da so za dosego trajnostnega razvoja potrebne velike tehnološke spremembe, te pa zahtevajo investicije in akumulacijo kapitala. Analizirali smo tudi vpliv tehnologije, pri čemer smo predvidevali različne scenarije s pomočjo IPAT identitete. Tehnologija, pa čeprav povzročitelj in rešitelj hkrati, je lahko ključni dejavnik izboljšanja okolja. Prav ta tretja komponenta identitete, torej tehnologija, predstavlja največje upanje za tranzicijo v trajnostni razvoj, doslej pa je bila videna kot kontinuiran vir onesnaževanja. Nato smo analizirali osem obstoječih alternativnih kazalnikov, ki smo jih ocenjevali skozi SWOT analizo ter jih spoznali skozi študije primerov. Potrebo po novih kazalnikih smo potrdili z javnomnenjsko raziskavo Globescana, ki je pokazala, da tradicionalna mera BDP ne predstavlja dovolj celovite slike napredka države. Uporaba BDP-ja ima svoje prednosti saj pomaga pri makroekonomski politiki, je enostaven, univerzalen, objektiven in uporablja tržno ceno kot vodilni princip. Rast je sicer pomembna, toda ne smemo rasti na način, ki zanemarja osnovna načela trajnostnega razvoja.
Keywords: Bruto domači proizvod, trajnostni razvoj, gospodarska rast, alternativni kazalniki, pristno varčevanje, indeks uravnotežene ekonomske blaginje, kazalnik pristnega razvoja, zeleni BDP, indeks človekovega razvoja, okoljski odtis, indeks srečnega planeta, indeks boljšega življenja, IPAT identiteta, EKC hipoteza
Published: 21.11.2011; Views: 2214; Downloads: 271
.pdf Full text (1,84 MB)

55.
UPRAVLJANJE Z DEVIZNIMI REZERVAMI NA PRIMERU REZERVNE BANKE AVSTRALIJE
Ana Keser, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V skladu s priporočili IMF-a so torej mednarodne denarne rezerve Eurosistema definirane kot visoko likvidne, trgovalne in kredibilne terjatve, ki jih imajo ECB in nacionalne centralne banke držav, vključene v Eurosistem, do nerezidentov in so denominirane v tujih valutah (to pomeni v katerikoli valuti, razen v evrih). Mednarodne denarne rezerve omogočajo državam, da z njihovim črpanjem financirajo, praviloma kratkotrajno, plačilnobilančne primanjkljaje. Brez lastnih deviznih rezerv centralna banka ne more voditi politike deviznega tečaja in pri večini držav so devizne rezerve centralnih bank po obsegu daleč najpomembnejša oblika mednarodnih denarnih rezerv. Za devizne rezerve je pomembna tudi valutna sestava, s katero pa je povezano valutno tveganje, ki se mu nobena centralna banka ne more popolnoma izogniti, saj nihče ne more napovedati, kaj se bo zgodilo s posameznimi valutami. Smo pa ugotovili, da bo vlogo svetovne rezervne valute v prihodnosti najverjetneje imel dolar ali evro, saj oba veljata za veliki konkurenčni gospodarstvi, ki imata odprt, likviden in dobro razvit finančni sistem. Avstralski dolar kot enotna valuta Avstralije je danes po obsegu peta najbolj priljubljena trgovalna valuta na deviznem trgu, in sicer takoj za ameriškim dolarjem, evrom, japonskim jenom in britanskim funtom. Njena trgovalna moč je zanimiva predvsem zaradi razmeroma visoke obrestne mere v Avstraliji, trajnostne gospodarske rasti ter močne finančne stabilnosti, ki jo RBA, kot centralna banka Avstralije, vodi z restriktivno fiskalno politiko v sodelovanju z ostalimi najpomembnejšimi upravljalnimi agencijami denarne politike tako na domačem kot mednarodnem trgu. Da je RBA vodila še bolj pregledno in aktivno upravljanje z deviznimi rezervami, je v portfelju rezerv uvedla kriterijske indekse, ki so določali sestavo valut in imetij ter likvidnost tega portfelja ohranjala z investicijami v tri glavne svetovne rezervne valute (ameriški dolar, evro, japonski jen).
Keywords: Devizne rezerve, mednarodne denarne rezerve, ECB, IMF, RBA, kriterijski indeksi.
Published: 23.01.2012; Views: 1233; Downloads: 84
.pdf Full text (479,13 KB)

56.
PRIMERJAVA USPEŠNOSTI UPRAVLJANJA DOMAČIH IN TUJIH DELNIŠKIH VZAJEMNIH SKLADOV
Andrej Kužner, 2012, master's thesis

Abstract: Namen raziskave magistrskega dela je bil analizirati uspešnost upravljanja domačih in tujih delniških vzajemnih skladov, ki se tržijo v Sloveniji. Primerjali smo uspešnost upravljanja teh skladov v obdobju 2006-2010. Izbrano petletno obdobje je od druge polovice 2008 zaznamovala svetovna finančna in gospodarska kriza, zato smo znotraj celotnega analiziranega obdobja ugotavljali in primerjali uspešnost upravljanja posebej za predkrizni in krizni del proučevanega petletnega obdobja. Raziskavo smo opravili na izbranem vzorcu domačih in tujih delniških vzajemnih skladov, ki se tržijo v Sloveniji, pri čemer je bil kriterij vključevanja skladov obdobje njihovega poslovanja (daljše od petih let) in geografska usmerjenost njihove naložbene politike (v razvite trge ali trge v razvoju). Pri analiziranju uspešnosti upravljanja, ki upošteva donosnost in tveganje, smo uporabili nekatera izmed orodij, ki se uporabljajo pri tovrstnih analizah. Uspešnost upravljanja smo ugotavljali na osnovi izračunov Sharpovih in Treynorjevih koeficientov ter kazalnikov Sortino. Na osnovi izvedene raziskave ni mogoče trditi, da so tuji upravljalci delniških vzajemnih skladov v splošnem uspešnejši pri upravljanju skladov kot domači upravljalci, kljub njihovi daljši zgodovini delovanja na tem področju.
Keywords: vzajemni sklad, družba za upravljanje, uspešnost upravljanja, trgi v razvoju, razviti trgi, Sharpov koeficient, Treynorjev koeficient, kazalnik Sortino
Published: 30.05.2012; Views: 1291; Downloads: 187
.pdf Full text (2,32 MB)

57.
58.
59.
60.
Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica