| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 256
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Uporabnost javno dostopnih podatkov pri prepoznavanju tveganosti poslovnih subjektov
Marko Štrigl, 2015, magistrsko delo

Opis: Presojanje tveganosti poslovnih subjektov predstavlja enega ključnih procesov v vsakem podjetju. V magistrskem delu je predstavljena tako teoretična kot tudi praktična razlaga, kako se presojanja tveganosti poslovnih subjektov lotiti. Predstavili in preučili smo področje insolventnosti v Sloveniji in EU, kjer smo ugotovili, da število postopkov zaradi insolventnosti v EU še vedno narašča. Je pa dejstvo, da je stopnja rasti števila postopkov zaradi insolventnosti bistveno nižja v zahodni kot v srednji in (jugo)vzhodni Evropi. Slovenija je v stopnji rasti števila postopkov zaradi insolventnosti pri samem vrhu in iz zadnjih razpoložljivih podatkov se rast (žal) še vedno nadaljuje. Preučili smo tudi področje plačilne discipline v Sloveniji in EU, kjer smo ugotovili, da je plačilna disciplina še vedno zelo pereč problem. Kot pri insolvenčnih postopkih, je tudi na področju plačilne discipline bistveno boljše v zahodni Evropi kot v srednji in (jugo)vzhodni Evropi. Slovenija je pri plačilni disciplini pri samem repu držav EU, managerji slovenskih podjetij pa boljše plačilne discipline ne pričakujejo niti v bližnji prihodnosti. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili tradicionalne metode za presojanje tveganosti podjetij. Pri tem smo največ pozornosti namenili kazalnikom poslovanja in informacijam, ki jih iz le-teh lahko razberemo. Predstavili smo tudi moderne metode presojanja tveganosti poslovnih subjektov. Tako smo opisali nekatere znane modele in metode presojanja tveganosti poslovnih subjektov. Posvetili smo se tudi oblikam zavarovanja terjatev in nekatere najbolj poznane oblike tudi predstavili. Za potrebe praktičnega dela magistrskega dela smo celovito preučili vse v Sloveniji javno dostopne podatke o poslovnih subjektih in pri vsakem javno dostopnem podatku poudarili dodano vrednost in potencialne pomanjkljivosti. Opozorili smo na pasti v računovodskih izkazih ter predstavili, na kakšen način prepoznati prevrednotene postavke in le-te ustrezno izločiti iz računovodskih izkazov. V praktičnem delu smo na podlagi javno dostopnih podatkov opravili analizo 10-ih izbranih podjetij ter po naši oceni dokazali, da bi upniki že veliko časa pred pričetkom postopkov zaradi insolventnosti v preučevanih podjetjih lahko ugotovili, da bodo dotična podjetja postala insolventna. Pri vseh preučevanih podjetjih smo ocenili, da velik del krivde za ne-poplačilo terjatev nosijo tudi upniki, ki se pri poslovanju s tveganimi podjetji niso ustrezno zavarovali. Na podlagi celovite analize smo v sklepu magistrskega dela predlagali nekatere ukrepe za izboljšanje obstoječega stanja. Prav tako smo potrdili v uvodu magistrskega dela postavljeni hipotezi.
Ključne besede: tveganost podjetij, plačilna disciplina, insolventnost, kazalniki poslovanja, modeli za presojanje tveganosti podjetij, boniteta, računovodski izkazi
Objavljeno: 30.06.2015; Ogledov: 682; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

82.
PROBLEMATIKA FINANCIRANJA IN DELOVANJA DRUŠTEV V SLOVENIJI V ČASU FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Mateja Kraker, 2014, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji je veliko neprofitnih organizacij, med katere spadajo tudi društva. Pojem neprofitne organizacije je skupni pojem za javno upravo, za družbene dejavnosti in prostovoljne organizacije, katerih cilj delovanja ni vedno ali izključno pridobitna dejavnost in posledično dobiček. Torej je namen neprofitnih organizacij zadovoljstvo ljudi na različnih področjih, s katerimi se ukvarjajo neprofitne organizacije. V teoretičnem delu diplomskega seminarja bom prestavila pojem finančna in gospodarska kriza ter kaj so, kako delujejo in se financirajo neprofitne organizacije in posledično društva. V praktičnem delu sem se pa poglobila v analizo poslovanja društev v Sloveniji v času med finančno in gospodarsko krizo, in sicer na analizo društev na področju dejavnosti in analizo društev po regijah.
Ključne besede: neprofitne organizacije, društva, financiranje
Objavljeno: 23.06.2015; Ogledov: 663; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

83.
SOCIALNO BANČNIŠTVO V ČASU FINANČNE KRIZE
Saša Kopinč, 2015, magistrsko delo

Opis: Finančna kriza je močno prizadela celoten svet. Nenadzorovana in hitra rast finančnega sektorja in v tem okviru tradicionalnih bank je imela za posledico nastanek globalne finančne krize. Kot alternativa klasičnemu tradicionalnemu bančništvu je v tem obdobju v ospredje stopilo socialno bančništvo, ki je zasnovano na drugačnih načelih in vrednotah. V magistrski nalogi smo predstavili socialno bančništvo, način in pomen njegovega delovanja ter s pomočjo finančne analize analizirali poslovanje izbranih socialnih bank pred in v času finančne krize z namenom ugotoviti, ali se je poslovanje socialnih bank v času finančne krize izboljšalo ali poslabšalo.
Ključne besede: finančna kriza, socialno bančništvo, družbena odgovornost, bančni sistem.
Objavljeno: 19.05.2015; Ogledov: 979; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (994,56 KB)

84.
JAVNA NAROČILA KOT ORODJE ZA SPODBUJANJE INOVACIJ
Kristina Detelj, 2014, doktorska disertacija

Opis: Ena izmed najpomembnejših nalog sodobne države je doseganje zadovoljive gospodarske rasti s ciljem zadovoljevanja osnovnih potreb državljanov. Z usmerjanjem proračunskih sredstev v spodbujanje inovativnosti v okviru nacionalnega inovacijskega sistema države vplivajo na inovativnost podjetij in posledično na svojo konkurenčnost, kar prinaša boljše gospodarsko stanje in višji življenjski standard državljanov. Inovacije lahko vidimo, podobno kot tudi druge izdelke in storitve, ki kotirajo na trgih, in na podlagi tega lahko identificiramo ponudbo in povpraševanje po inovacijah. Prav zato se lahko ukrepi za spodbujanje razvoja in širjenje inovacij na trgu osredotočijo na povpraševalno ali ponudbeno stran. Na ponudbeni strani lahko država spodbuja inovatorje, na povpraševalni strani pa uporabnike inovacij. V doktorski disertaciji prikazujemo pregled raziskav o načinih spodbujanja inovacij. V prejšnjih študijah je bilo ugotovljeno, da so države veliko več instrumentov za spodbujanje inovacij razvile na ponudbeni strani (npr. subvencije za raziskave in razvoj, sklade tveganega kapitala in davčne olajšave za financiranje inovacij). Po drugi strani pa so spodbude na strani povpraševanja po inovacijah razvite veliko slabše, s čimer so se evropski raziskovalci začeli ukvarjati šele na začetku 21. stoletja. Ukrepi, usmerjeni v povpraševanje po inovacijah, inovatorjem zagotavljajo trg in zmanjšajo tveganja vstopa na trg z inovacijami. Med instrumente na povpraševalni strani vsekakor spadajo javna naročila inovativnih izdelkov in storitev, zakonodaja in standardi, ki zahtevajo določeno raven kakovosti tega, kar se trži, in subvencije potrošnikom za uporabo inovativnih izdelkov in storitev. V zadnjih 10–15 letih v akademski skupnosti opažamo povečano zanimanje na področju javnih naročil za spodbujanje inovacij, zato smo se usmerili v raziskovanje vpliva javnih naročil na nastanek inovacij na področju Evropske unije in s tem tudi Hrvaške. Glavna teza doktorske disertacije je, da javna naročila spodbujajo nastanek inovacij. Javno naročanje inovativnih rešitev inovatorjem predstavlja gospodarsko spodbudo za razvoj inovacij, saj zagotavlja trg, na katerem podjetja lahko plasirajo zadostno količino inovativnih proizvodov in storitev, da dosežejo želeno raven dobička. Večina raziskav o javnih naročilih za spodbujanje inovacij temelji na študijah posameznih primerov. S tem namenom je bil v naši raziskavi na makro ravni oblikovan model, ki z uporabo ekonometričnih metod preverja vpliv posameznih ukrepov za spodbujanje inovacij na vzorcu 28 držav EU. Na mikro ravni (ravni podjetja) smo raziskali sistem javnih naročil v Republiki Hrvaški, s tem da smo zaradi nizkega odziva anketirancev na mikro ravni uporabili metodo študije primera namesto ekonometrije, kar je v skladu z metodami iz večine raziskav, opravljenih na to temo. Iz rezultatov analize je razvidno, da so na makro ravni inovativno naravnana javna naročila povezana z rastjo ravni inovativnosti v državi, medtem ko to ni bilo ugotovljeno za druge obravnavane instrumente za spodbujanje inovacij. Na mikro ravni je bilo prav tako ugotovljeno, da so na Hrvaškem prisotni primeri inovativno naravnanih javnih naročil, ki so spodbudili nastanek in širjenje inovacij. Prispevek raziskave je v ustvarjanju izhodiščnega modela za proučevanje vpliva različnih instrumentov ekonomske politike za spodbujanje inovacij v državi in v empirični potrditvi osrednje teze, da inovativno naravnana javna naročila spodbujajo nastanek inovacij. Drugi del prispevka se nanaša na sistematizacijo značilnosti hrvaškega sistema javnih naročil in na potrditev, da javna naročila zahtevnih in inovativnejših rešitev na Hrvaškem lahko spodbudijo nastanek in širjenje inovacij v podjetjih. Ker je doktorska disertacija napisana v slovenskem jeziku, prispeva tudi k oblikovanju terminološke zbirke izrazov, ki se nanašajo na novejše ekonometrične izraze, ki še niso splošno sprejeti in priznani.
Ključne besede: javna naročila, inovacije, analiza panelnih podatkov, EU
Objavljeno: 08.05.2015; Ogledov: 2289; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

85.
ANALIZA PRENOSLJIVOSTI NEMŠKEGA MODELA SLABE BANKE V SLOVENIJO
Tina Hočevar, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava področje bančništva oziroma reševanje bančnega sistema z različnimi pristopi s poudarkom na reševanju bančnega sistema s slabo banko. Mnogo svetovnih bančnih sistemov se je po eskalaciji finančne krize znašlo v težavah. Praksa je pokazala, da so zaradi visoke povezanosti bančnega sistema z gospodarstvom in obratno novonastale zaostrene razmere zahtevale ukrepanje držav. Države so se odzvale z različnimi ukrepi opisanimi v drugem delu in tudi kombinacijo ukrepov, med katerimi se je ustanovitev slabe banke in prenos slabih sredstev, v več primerih izkazala za primerno. Predvideva se, da bodo banke očiščene slabih terjatev na ta način revitalizirane in pripravljene prispevati k izhodu iz krize. Dobri primeri iz prakse kažejo, da je bilo reševanje bančnega sistema pred zadnjo finančno krizo uspešno z implementiranjem slabe banke na Švedskem, v zadnjem kriznem obdobju pa v ZDA in Nemčiji. Podoben razvoj dogodkov se je odvijal tudi na Slovenskem, kjer je reševanje bančnega sistema s poroštvi/jamstvi, dokapitalizacijami, nadzorovanimi likvidacijami sicer zajezilo naglo slabšanje položaja bančnega sistema, vendar ga ni preprečilo in odpravilo. Skladno s to ugotovitvijo smo v nalogi v zadnjem delu podrobneje raziskali načine reševanja bančnega sistema s slabo banko. Za najbolj primernega za primerjavo smo ocenili nemški model slabe banke, saj gre pri njem za novejši model, katerega portfelj je tako kot pri slovenskem modelu manj homogen v primerjavi z ostalimi navedenimi modeli. Opravili smo poglobljeno raziskavo prenosljivosti nemškega modela slabe banke na slovenskega z izvedbo primerjalne analize modelov, in sicer z vidika posameznih elementov nemške in slovenske slabe banke, njunih prednosti in pomanjkljivosti ter strukture njunih portfeljev.
Ključne besede: bančni sistem, načini reševanja bančnega sistema, slaba banka
Objavljeno: 27.02.2015; Ogledov: 1051; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

86.
ZAGOTAVLJANJE ENERGETSKE SAMOZADOSTNOSTI STANOVANJSKE HIŠE
Jure Novak, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena prenova klasične stanovanjske hiše v energetsko samozadostno hišo. Vzrok za takšno odločitev je bila želja, da z ogrevanjem in hlajenjem čim manj obremenjujemo okolje na eni strani, na drugi strani pa zmanjšamo stroške delovanja hiše. V prvem delu smo opisali lastnosti nizkoenergijskih hiš ter predstavili tehniške sisteme. Osredotočili smo se na fizikalne in kemične lastnosti toplotne črpalke in fotonapetostnih modulov ter predstavili rabo energije, ki je potrebna za delovanje celotnega sistema. Preučili smo vse toplotne izgube stanovanjske hiše nakar smo na podlagi le teh s tehničnega vidika proučili in dizajnirali primerno toplotno črpalko. Za kritje celotnih električnih izgub energije, smo na podlagi izračunov izbrali še primerno sončno elektrarno. V drugem delu smo celoten projekt ovrednotili še iz ekonomskega vidika. Z uporabo različnih ekonomskih metod smo raziskali upravičenost investicije. Analizirali smo različne stroškovne elemente kot so letni stroški, začetno stanje, stroški dela in vzdrževanja, inflacija, čas vračanja vloženih sredstev in upravičenost v naložbo. Predstavili smo tudi pomoči, v obliki nepovratnih sredstev, ki nam jih ponuja država. V magistrskem delu smo izhajali iz naslednjih predpostavk: da obstoječ sistem ogrevanja stavbe in sanitarne vode ni povsem ekonomsko upravičen, da ga je možno nadomestiti s toplotno črpalko, da lahko zagotovimo vso električno energijo za izbrano stanovanjsko hišo s pomočjo sončne energije, ter da bomo pridobili dovolj podatkov za stroškovno ovrednotenje investicije.
Ključne besede: energetska samozadostnost, toplotna črpalka, sončna elektrarna, stanovanjska hiša, transmisijski izračun, ekonomska upravičenost, doba vračanja investicije
Objavljeno: 19.02.2015; Ogledov: 1208; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (3,32 MB)

87.
DAVČNE UTAJE IN VLOGA DAVČNIH BLAGAJN
Natalija Pučko, 2014, magistrsko delo

Opis: Siva ekonomija in izogibanje davčnim obveznostim niso le ekonomski temveč tudi družbeni problem. V času gospodarske in finančne krize, ko se mnoge države soočajo s problemom tudi siceršnjega zmanjševanja javnofinančnih prihodkov, so postali ukrepi za zmanjševanje davčnih utaj še pomembnejši. Namen magistrske naloge je zato bil podrobneje raziskati problem davčnih utaj, predstaviti njihove najpogostejše oblike, možnosti za njihovo omejevanje in prizadevanja, tako na ravni EU, globalni kot nacionalnih ravneh, za njihovo omejevanje. Pri tem smo še posebno pozornost namenili enemu izmed orodij za omejevanje davčnih utaj, to je davčnim blagajnam. Predstavili smo sistem njihovega delovanja na splošno, podrobneje pa raziskali sistem davčnih blagajn na Hrvaškem in analizirali učinkovitost uvedbe le-teh ter potencial za zmanjševanje davčnih utaj. Na koncu smo podali tudi kratko analizo predloga uvedbe davčnih blagajn v Sloveniji.
Ključne besede: davčne utaje, preprečevanje davčnih utaj, davčne blagajne
Objavljeno: 02.02.2015; Ogledov: 1528; Prenosov: 431
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

88.
PROTIKRIZNI UKREPI V SLOVENIJI, GRČIJI, ŠPANIJI IN CIPRU
Domen Šurbek, 2014, diplomsko delo

Opis: Gospodarska kriza, ki je izbruhnila leta 2008 v ZDA in se nato hitro širila v Evropo, je zavzela globalne razsežnosti in prizadela številne države, med njimi tudi Grčijo, Španijo, Ciper in Slovenijo. Da bi krizo in njene posledice omejile, so se države posluževale protikriznih ukrepov, ki pa so bili v veliki meri omejeni zlasti na varčevanje in pridobivanje zunanje pomoči. Primerjava protikriznih ukrepov med državami tako kaže, da so se države v veliki meri posluževale podobnih ukrepov, ki so prinašali tudi podobne rezultate. Čeprav napovedi in kazalniki kažejo na izboljšanje gospodarskih razmer, ostaja odprto vprašanje, kakšen bi bil izid, če bi države več svoje pozornosti usmerile v druge tipe in ne zgolj varčevalne ukrepe.
Ključne besede: gospodarska kriza, finančna kriza, protikrizni ukrepi, Slovenija, Grčija, Španija, Ciper
Objavljeno: 21.11.2014; Ogledov: 1187; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (730,54 KB)

89.
UKREPI ZA STABILIZACIJO BANČNIH KRIZ S POUDARKOM NA USTANOVITVI SLABE BANKE
Tomaž Koprivnikar, 2014, diplomsko delo

Opis: Banke imajo pomembno vlogo v ekonomijah številnih držav. Njihova temeljna funkcija je funkcija finančnega posrednika med ponudbo in povpraševanjem po denarju. Na ta način vnašajo v preostale segmente ekonomije dodatno likvidnost in tako spodbujajo rast in razvoj narodnih gospodarstev. Motnje v delovanju bančnega sistema povzročajo škodo različnim segmentom države (posameznikom, gospodarstvu, fiskalnemu in monetarnemu sistemu). S tega vidika zato ne čudi močna angažiranost vlad, da so pripravljene reševati bančni sektor skorajda za vsako ceno. Vlade v ta namen sprejemajo različne ukrepe, s katerimi poskušajo stabilizirati svoj bančni sistem, ob tem pa so lahko bolj ali manj uspešne. Kako in katere ukrepe bo vlada uporabila v procesu reševanja bančnih kriz, je v večji meri odvisno od: vzrokov krize, ekonomske in fiskalne situacije v državi, pravnih in institucionalnih možnosti in zmožnosti političnega konsenza vsake države. Zaradi tega ne obstaja univerzalni model v procesu stabiliziranja bančnih kriz, ampak mora biti ta prilagojen značilnostim in posebnostim vsake države posebej. Težišče tega diplomskega dela predstavlja analiza ukrepov pri procesu stabiliziranja bančnih kriz. Zaradi aktualnosti in vsesplošnih debat okoli ustanavljanja slabih bank pa je področju ustanovitve slabe banke namenjena še prav posebna pozornost. Če povzamemo, je diplomsko delo strukturirano na naslednji način: Prvi del je namenjen opredelitvi bančne krize, njenim značilnostim, opredelitvi vzrokov in stroškov bančnih kriz. V osrednjem delu nato podrobneje predstavljamo in analiziramo ukrepe in njihovo problematiko v procesu stabiliziranja bančnih kriz. Nadaljujemo s predstavitvijo modela reševanja bančnega sistema na primeru Švedske v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, katerega mnogi še danes navajajo kot vzorčen primer reševanja krize. Slednjemu poglavju je dodana še analiza uporabnosti švedskega modela pri razreševanju sodobnih bančnih kriz. Diplomsko delo nato zaključuje s predstavitvijo ukrepov držav in njihovih stroškov pri reševanju bančnih sistemov po izbruhu globalne finančne krize leta 2007 ter podaja ključne smernice in ugotovitve za uspešnost v procesu stabilizacije bančnih kriz.
Ključne besede: bančna kriza, menedžment bančnih kriz, stabiliziranje bančnega sistema, vzroki bančnih kriz, stroški bančnih kriz, slaba banka
Objavljeno: 03.10.2014; Ogledov: 1364; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (778,79 KB)

90.
GRADBENIŠTVO IN BANČNA KRIZA - PRIMER SLOVENIJE
Klementina Kuzmič, 2014, magistrsko delo

Opis: Svetovno finančno in gospodarsko krizo sta povzročila hitra in nenadzorovana rast finančnega sektorja in novih finančnih produktov ter ustvarjanje povpraševanja s krediti, zaradi česa se je napihoval nepremičninski balon, ki je na koncu počil. Posledice izbruha krize so se pokazale v obliki zniževanja gospodarske aktivnosti, krčenja investicijskega trošenja, zmanjševanja potrošnje gospodinjstev ter države in nezaupanja na mednarodnih finančnih trgih. Podobno kot druge države je kriza prizadela tudi Slovenijo. Naš namen v nalogi je bil zato raziskati, kako je kriza prizadela Slovenijo, kako je vplivala na krčenje gradbene dejavnosti, kakšen vpliv je imelo krčenje gradbenega sektorja na dogajanja na nepremičninskem trgu v Sloveniji in kakšen je bil vpliv krčenja gradbenega sektorja in težav v tem sektorju na uspešnost oziroma neuspešnost poslovanja bank.
Ključne besede: gradbeni sektor, poslovanje bank, slaba posojila, nepremičninski trg
Objavljeno: 22.07.2014; Ogledov: 875; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici