| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 256
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
UKREPI DRŽAV NA PODROČJU ZMANJŠEVANJA EMISIJ FLUORIRANIH TOPLOGREDNIH PLINOV
Danko Medved, 2015, diplomsko delo

Opis: Zaradi vse večje koncentracije toplogrednih plinov v ozračju, ki so posledica industrijskega razvoja zadnjih nekaj desetletij, ima učinek tople grede vedno večji negativni vpliv na življenje na Zemlji. K učinku tople grede še bolj prispevajo močni fluorirani toplogredni plini z velikokrat večjim potencialom globalnega segrevanja v primerjavi z naravnimi toplogrednimi plini. To pomeni, da imajo lahko tudi majhne koncentracije teh plinov v ozračju velik vpliv na globalne temperature. Problem globalnega segrevanja je dolgo časa bil zanemarjen v današnjih razvitih državah, ki so s svojim pospešenim razvojem največ prispevale k onesnaževanju okolja, katerega negativne posledice čuti danes celotno človeštvo. Z istim problemom se danes soočajo tudi države v razvoju, pri katerih dodaten problem predstavlja pritisk razvitih držav za sprejemanje novih okoljskih standardov in zakonov. Javnost je rabila dolgo časa, da naredi konkretne korake glede zmanjševanja emisij, ne samo fluoriranih, ampak vseh toplogrednih plinov. Leta 1987 je bil sprejet Montrealski sporazum o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, in zajema CFC in HCFC, ki poleg uničevanja ozona prispevajo k učinku tople grede. 10 let kasneje je bil sprejet Kjotski protokol, ki zajema ostale fluorirane toplogredne pline (HFC, PFC in SF6), in poskuša s pomočjo svojih mehanizmov znižati stroške državam na področju zmanjševanja toplogrednih plinov. Evropska unija in njene države članice trenutno sprejemajo različne regulativne ukrepe za nadzor emisij fluoriranih toplogrednih plinov, s katerimi naj bi zmanjšali emisije teh plinov za 2/3 do leta 2030 v primerjavi z letom 2014.
Ključne besede: globalno segrevanje, fluorirani toplogredni plini, Montrealski protokol, Kjotski protokol, tržni mehanizmi, regulativa Evropske Unije
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 793; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

72.
ANALIZA NESTANOVITNOSTI DONOSNOSTI RAZVITIH IN RAZVIJAJOČIH TRGOV V ČASU EKONOMSKO-FINANČNIH KRIZ
Uroš Vek, 2015, doktorska disertacija

Opis: Pri investiranju v finančne instrumente so vlagatelji, regulatorji trga in zainteresirana javnost po svetovno finančni krizi v ospredje postavili obvladovanje tveganj kapitalskih trgov. Tveganje je opredeljeno kot negotov izid investiranja, ki je posledica spremembe cen finančnih instrumentov. Modeli in pristopi na področju analiziranja nestanovitnosti, ki so bili predmet razvoja in znanstvenega raziskovanja finančne stroke, so bili raznoliki. V disertaciji obravnava temelji na proučevanju preteklih gibanj nestanovitnosti, t.i. ARCH in GARCH modelih. Disertacija predstavlja doprinos k obstoječi literaturi na področju empiričnega preverjanja nestanovitnosti. V literaturi so države v razvoju obravnavane zgolj parcialno (posamezne države) in ne obstajajo študije, ki nestanovitnost obravnavajo sistematično kot skupino držav s podobnimi karakteristikami. Kot doprinos disertacije štejemo tudi sklepe o primernosti uporabe GARCH modelov za ocenjevanje in analizo nestanovitnosti posameznih delniških indeksov v različnih obdobjih več ekonomsko-finančnih kriz. Ključna teza te disertacije je preverjanje splošnega prepričanja, da so delniški trgi držav v razvoju bolj volatilni od razvitih delniških trgov v času kriz. Med razlogi lahko izpostavimo nižjo likvidnost delniškega trga in večje nihanje poslovnih rezultatov podjetij. Na podlagi ugotovljenih parametrov nestanovitnosti smo preverili, ali razviti delniški trgi v različnih krizah še ohranjajo lastnost nižje volatilnosti. Ugotovili smo, da ne moremo potrditi teze višje volatilnosti delniških trgov v razvoju v času ekonomsko-finančnih kriz. Podrobnejša analiza razkriva, da lahko višjo nestanovitnost povežemo z geografskim območjem izvora krize. Izvor krize je določal višjo volatilnost delniških indeksov. V primeru svetovne finančne krize so tako razviti kot razvijajoči trgi imeli višjo volatilnost, vendar je bila rast višja na razvitih trgih, od koder je kriza izvirala. Prispevek disertacije se kaže tudi na makro in mikroekonomskem nivoju. Makroekonomska politika držav, ki so imele najnižjo volatilnost delniških trgov v času svetovne finančne krize, je bila diametralno različna. Na eni strani ekonomska politika popolne trgovinske in finančne odprtosti ter na drugi strani koncept odprte trgovinske in relativno zaprte finančne politike. Disertacija na mikroekonomski ravni išče odgovora na vprašanje, ali globalna razpršenost portfelja finančnih naložb v luči finančne integracije in iz zornega kota kriz zagotavlja ustrezen nivo diverzifikacije ter kakšen je vpliv diverzifikacije na tveganje portfelja. Učinkovitost mednarodne diverzifikacije je najbolj izrazita pri nepremičninskem portfelju razvitih držav.
Ključne besede: nestanovitnost, azijska finačna kriza, tehnološki balon, svetovna finančna kriza, ARCH, GARCH, razviti delniški trgi, delniški trg držav v razvoju
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 944; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (4,97 MB)

73.
NAČINI ZAGOTAVLJANJA STABILNOSTI EURA V EVROPSKI UNIJI
Primož Hafner, 2015, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza se je začela jeseni leta 2007 na ameriškem finančnem trgu, ko so cene hipotekarnih obveznic in izvedenih finančnih instrumentov močno padle. Največje izgube so imele investicijske banke ter hipotekarne banke in mnogo bank je šlo v stečaj. Globalna finančna kriza je zmanjšala stabilnost globalnega finančnega sistema in mnogo delničarjev ter lastnikov obveznic je doživelo veliko izgub. Kot odgovor na finančno krizo, so bili v Evropi po letu 2010 ustanovljeni novi mehanizmi, skladi in instrumenti za reševanje bank in držav v finančnih težavah in zagotavljanja stabilnosti evra v EU. Namen našega diplomskega dela je predstaviti mehanizme, strategije in načine za izhod iz finančne krize v EU, v povezavi s programi in načrti, ki so primerni, da pomagajo bankam in državam v finančnih težavah in kako zagotoviti stabilnost evra v EU. Proučujemo kako so sprejeti ukrepi in instrumenti za stabilizacijo evra pripomogli k stabilizaciji bančnega sektorja v EU in kako preprečujejo ponovne izbruhe finančnih kriz. Proučujemo kakšna je vloga Banke Slovenije, ECB in države pri zagotavljanju finančne stabilnosti. Poskušamo ugotoviti ali so ustanovljeni skladi in mehanizmi dovolj uspešni, da zagotovijo finančno pomoč posameznim državam, ki imajo finančne probleme. Proučujemo, če je ustanovitev bančne unije v letu 2012, izboljšala finančno integracijo in finančno stabilnost v EU. Proučujemo varnost depozitov, v povezavi z uvedbo Enotne garancijske sheme za depozite. Proučujemo, če lahko Enotni nadzorni mehanizem izboljša nadzor nad bančnim sistemom, prepreči nastanek ponovnih finančnih kriz in če lahko Evropski bančni nadzorni organ izboljša varnost in učinkovitost v bančnem sektorju. Poskušamo ugotoviti, če lahko Evropski odbor za sistemska tveganja zmanjša sistemska tveganja v Evropi, izboljša učinkovitost delovanja bančnega sektorja in poveča gospodarsko rast v Evropi. Proučujemo kako so nove zahteve po višjih kapitalskih ustreznostih, v skladu z Baslom III, izboljšala finančno stabilnost v bančnem sektorju v EU in preprečila nadaljnje finančne krize v EU. Nadalje proučujemo, kako naj bi Pakt o stabilnosti in rasti zagotovil vzdržno gospodarsko rast in stabilnost v Sloveniji, zmanjšal brezposelnost in zagotovil višjo raven razvoja v naši državi. Na začetku diplome so predstavljene definicije bančnih kriz, njihove značilnosti in vzroki za nastanek, prav tako načini za stabilizacijo bančnega sektorja. V tretjem poglavju je podrobno opisan Evropski sklad za finančno stabilnost in Evropski mehanizem za finančno stabilnost. Četrto poglavje vsebuje opis Evropskega mehanizma za stabilnost, ki je nadomestil prejšnji sklad EFSF in mehanizem EFSM. Osrednji del raziskave predstavlja Bančna unija, ki je sestavljena iz Enotnega nadzorovanega mehanizma, Enotnega reševalnega mehanizma in Enotne garancijske sheme za depozite. V šestem poglavju je podrobno opisan Evropski bančni nadzorni organ, ki ima najbolj pomembno vlogo pri nadzoru bančnega sektorja. V sedmem poglavju je opisan Evropski odbor za sistemska tveganja. Poglavje osem opisuje kapitalske zahteve v skladu s Baslom III, medtem ko poglavje devet vsebuje opis Pakta za stabilnost in rast, ki naj bi Slovenijo izpeljal iz finančne krize . Po mojem mnenju je najbolj pomemben cilj, da se zagotovi stabilnost v bančnem sektorju in hkrati stabilnost evra v EU in tudi omogoči nadaljnja gospodarska rast.
Ključne besede: finančna kriza, stabilizacija bančnega sektorja, Bančna unija, nadzorniška funkcija, tveganja v bančnem sektorju, finančne pomoči, rekapitalizacija, strukturne reforme, gospodarska rast.
Objavljeno: 19.10.2015; Ogledov: 1056; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1007,50 KB)

74.
ZUNAJBILANČNE AKTIVNOSTI BANK IN FINANČNA KRIZA
Nejc Strnad, 2015, diplomsko delo

Opis: Bančni sistem je neprestano podvržen spremembam, ki s seboj nosijo številna tveganja za celotni bančni sistem. Glavno vodilo teh sprememb so finančne inovacije. Zunaj bilančne aktivnosti bank povezujemo z nastankom modernega bančništva. Moderno bančništvo je nastalo kot posledica finančnih inovacij, ki so v zelo veliki meri spremenila dogajanje v globalnem bančnem sistemu. Zunaj bilančne aktivnosti bank je precej širok pojem, ki ima svoje določene značilnosti. Zanj je značilno, da se generirani denarni prilivi ali odlivi ne pojavijo na bilanci stanja banke in, da za njihovo uporabo ni potrebno držati dodatnega kapitala. Nadalje lahko rečemo, da so zunaj bilančne aktivnosti v bančni sistem prinesle številne spremembe oz. negotovosti, ki jih je potrebno preučiti in najti načine kako se zaščititi pred njihovimi negativnimi zunanjimi učinki. Za pravilno delovanje bančnega sistema je odgovoren bančni regulator, ki postavlja pravila in dosledno preverja njihovo implementacijo in upoštevanje le teh. V ta namen je bil leta 1974 ustanovljen Baselski odbor za bančni nadzor (ang. Basel Committee on Banking Supervision, BCBS). BCBS je do tega trenutka izdal tri formalnopravno nezavezujoče kapitalske sporazume, katerih cilj je zagotavljati stabilnost mednarodnega bančnega sistema. S problematiko zunaj bilančnih aktivnosti bank se podrobneje ukvarja tretji kapitalski sporazum z imenom Basel Ш, ki poskuša v po krizni bančni sistem ponovno uvesti neko stabilnost in zaupanje. Danes zelo pereče vprašanje je, ali so zunaj bilančne aktivnosti bank povzročile najaktualnejšo globalno finančno krizo? Odgovor na to vprašanje je poskušalo najti veliko finančnih in tudi nefinančnih institucij. V tem besedilu bomo poskušali na to vprašanje odgovoriti s pomočjo raziskave, ki jo je opravil Nacionalni Inštitut Ekonomije in Socialnih Raziskav v Brunel-u. Njihove ugotovitve še ne predstavljajo dokončnega odgovora na prej zastavljeno vprašanje, so pa zagotovo korak v pravo smer.
Ključne besede: finančne inovacije, zunaj bilančne aktivnosti, BCBS, Basel Ш, globalna finančna kriza.
Objavljeno: 14.09.2015; Ogledov: 767; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (860,63 KB)

75.
PRIMERJAVA POLOŽAJA BANČNEGA ZAVAROVALNIŠTVA V IZBRANIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE
Jasmina Rožman, 2015, magistrsko delo

Opis: Spremembe na finančnih trgih so privedle do težnje po povezovanju finančnih institucij. Na to so vplivale vedno večje zahteve strank po širši ponudbi finančnih storitev, demografske spremembe, varčevalni trendi, globalizacija ter tehnološki razvoj. Povezovanje bank in zavarovalnic je privedlo do razvoja nove panoge, bančnega zavarovalništva. Bančno zavarovalništvo je dejavnost, ki zajema trženje bančnih in zavarovalniških storitev ter njihovih kombinacij preko skupnih prodajnih poti. Bančno zavarovalništvo predstavlja celotno finančno storitev, ki omogoča zadovoljitev potreb strank banke in zavarovalnice. Področje bančnega zavarovalništva urejajo bančne in zavarovalniške direktive ter dodatna nacionalna zakonodaja v posamezni državi. Z medsebojnim povezovanjem, banka in zavarovalnica oblikujeta celostno ponudbo finančnih storitev, s katero dobi stranka na enem mestu celovitejšo rešitev za svoje potrebe. Banka in zavarovalnica pa z združitvijo znanja in povečanjem zmožnosti, dosegata svoje individualne cilje. Pri tem je njuna razvita poslovna mreža veliko bolje izkoriščena, dostopata do večje baze podatkov strank, poveča se obseg produktov, znižajo se fiksni stroški ter poveča dobiček. Za povezovanje bank in zavarovalnic obstaja več različnih oblik, prava izbira oblike pa je odvisna od različnih dejavnikov. Najpogostejši obliki sodelovanja sta ustanovitev skupne zavarovalnice in ustanovitev zavarovalnice s strani banke. Bančno zavarovalništvo se lahko uveljavi praktično v vsakem okolju, njegova uspešnost pa je odvisna od pravnih, ekonomskih in družbenih okoliščin. Najbolje se je bančno zavarovalništvo razvilo in doseglo zavidljive uspehe v Franciji, kamor segajo tudi sami začetki razvoja bančnega zavarovalništva. Uspešno se je razvilo tudi v Španiji in Italiji, medtem ko v Veliki Britaniji in Nemčiji kaže omejen razvoj. Na uspešen razvoj najbolj spodbudno vplivata pozitivna davčna in regulativna obravnava. Na to, v kakšni meri in na kak način se bo bančno zavarovalništvo razvilo v določeni državi vplivajo različni dejavniki. Uspeh prinašajo zmogljiva prodajna mreža, usmerjenost k zadovoljevanju strankinih potreb, pravilna vrsta zavarovalnih produktov, tesen odnos med banko in strankami, učinkoviti informacijski sistemi, usposobljena prodajna ekipa in drugo. Bančno zavarovalniški model se je izkazal za najbolj primernega na področju življenjskih zavarovanj, saj tam dosega višje tržne deleže kot na področju premoženjskih zavarovanj. Življenjska zavarovanja so namreč bolj povezana z osnovnim bančnim produktom. Na področju premoženjskih zavarovanj še zmeraj prevladujejo posredniki in zastopniki. V zadnjih letih se je povečala tudi neposredna prodaja.
Ključne besede: banke, zavarovalnice, bančno zavarovalništvo
Objavljeno: 28.08.2015; Ogledov: 1090; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

76.
Was the negative impact of EU accession on VAT revenue only short-term? The case of Slovenia
Tanja Markovič-Hribernik, Monika Kirbiš Rojs, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Slovenia joined the EU on May 1, 2004. Some of the effects of its accession were expected and predicted in advance. Nevertheless, in some segments, considerable deviations occurred. Revenues from VAT are one such example. We started investigating the reasons behind the unexpected loss of revenue from VAT in the beginning of 2005. We were analysing past movements of VAT payments and refunds and trying to predict the dynamism and scope of VAT revenue in 2005 and 2006. We compared the data about the actual realisation of VAT revenues in 2005 with our estimates. Thus, we could examine how accurate our estimates were, and try to find the answer to the question of whether a huge unexpected loss of VAT revenues in 2004 was only a short-term and one-off phenomenon or if smaller revenues can also be expected in future tax periods.
Ključne besede: EU, Evropska unija, Slovenija, davki, davek na dodano vrednost, proračuni, likvidnost
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 506; Prenosov: 19
URL Povezava na celotno besedilo

77.
Hipoteza učinkovitega trga: delovanje mehanskih trgovalnih sistemov na primeru Stockholm Stock Exchange
Timotej Jagrič, Tanja Markovič-Hribernik, Vita Jagrič, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je predstavljen preizkus hipoteze učinkovitega trga v njeni šibki obliki. Metodologija preizkušanja temelji na izbranih orodjih tehnične analize, križanju drsečih sredin in uporabi indeksa relativne moči (RSI). Zaradi konsistentnosti izpeljave raziskave smo izbrali simulacijo na podlagi mehanskih trgovalnih sistemov. Le-ti predstavljajo zelo priljubljeno obliko sledenja trgovalnim strategijam pri večjih investitorjih, na zelo razvitih trgih pa tudi pri manjših. V raziskavi smo uporabili podatke iz Stockholm Stock Exchange. Izidi naše raziskave za primer stockholmske borze ne podpirajo hipoteze učinkovitega trga.
Ključne besede: trg, hipoteze, učinkovitost, tehnična analiza, analiza
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 619; Prenosov: 60
URL Povezava na celotno besedilo

78.
Institucionalni okvir evropskih strukturnih skladov in uspešnost črpanja evropskih sredstev
Tanja Markovič-Hribernik, Monika Kirbiš Rojs, Uroš Vek, 2008, strokovni članek

Opis: Analiza institucionalne ureditve in uspešnosti črpanja iz strukturnih skladov v izbranih državah EU je bila narejena z namenom dokazati povezavo med obema. Najprej smo proučili absorbcijsko sposobnost črpanja sredstev treh najuspešnejših držav na tem področju: Irske kot vodilne med starejšimi članicami EU ter Estonije in Slovenije kot vodilnih držav med novimi članicami EU. V nadaljevanju smo analizirali institucionalni okvir črpanja sredstev iz strukturnih skladov v izbranih državah. Glede na rezultate raziskave je mogoče ugotoviti, da institucionalna ureditev strukturnih skladov v posamezni državi verjetno ni ključni dejavnik uspešnosti črpanja teh sredstev.
Ključne besede: struktura, skladi, sredstva, Evropska unija, Slovenija, EU
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 899; Prenosov: 64
URL Povezava na celotno besedilo

79.
Do mutual fund performance and the abilities of fund managers in Slovenia deviate from those in developed markets?
Tanja Markovič-Hribernik, Uroš Vek, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Up until the beginning of the financial crisis, Slovenia was marked by exceptionally high growth rates in the mutual fund industry. The reason for this were in the performance of the Slovenian stock market index, which was one of the best performing in 2007. In this paper we analyzed mutual funds performance in Slovenia to discover the quality of fund managers in the market. The focus was on funds with selected sectoral investment policy. We analyzed different risk adjusted measures such as the M2, the Treynor ratio, the Sortino ratio and the Information ratio using monthly log returns. We also studied selection ability of fund managers with Jensens alpha and timing ability using the Treynor-Mazuy model. We found out that the risk and return performance of mutual funds in Slovenia does not deviate from those in the developed markets and that we can not confirm the selection and market timing ability of fund managers.
Ključne besede: management, manager, vzajemni skladi, investicije, tveganje, meritve, matematična ekonomija, statistične metode, Slovenija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 401; Prenosov: 38
URL Povezava na celotno besedilo

80.
Pension funds, the requirement of providing the minimum guaranteed return and excessive legislative restrictions of pension fund investments
Tanja Markovič-Hribernik, Igor Jakopanec, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: To reduce the exposure of the pension fund's members to financial risks, legislation in Slovenia and some other countries promises a so-called minimum guaranteed return and at the same time hinders the portfolio diversification process of pension funds. We intend to demonstrate in this article, on a case study basis and using a combination of empirical data from two Slovenian pension funds and a hypothetical one, that by precisely matching the investments' characteristics to the characteristics of the pension fund's liabilities, some important financial risks can be mitigated, while others can even be hedged entirely. We also intend to demonstrate that with the implementation of a proper policy of risk measurement and management, complemented with stress testing practices, excessive legislative restrictions for investments are no longer necessary. Some restrictions can even hinder portfolio diversification and the risk management process.
Ključne besede: pokojninski skladi, donos, tveganje, primerjave, matematična ekonomija, statistične metode, Slovenija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 508; Prenosov: 213
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.39 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici