| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 256
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
FINANČNI VIDIK SPROSTITVE BLAGA V PROST PROMET PO POSTOPKU 42 V OKVIRU CARINSKIH POSTOPKOV
Antonija Zvonka Lipavšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava carinski postopek pri uvozu blaga, poudarek je na postopku 42. V teoretičnem delu naloge se zaradi lažjega pregleda opisujejo carinski postopki in njihove sestavine. Proučijo se listine, ki se uporabljajo pri teh postopkih. V praktičnem delu se opiše postopek in v nalogi je bil raziskan in ugotovljen finančni vidik carinskega postopka 42 glede na uvoznika carinjenja in s strani posrednika carinjenja-špediterja. Uporaba postopka 42 za uvoznika prinaša zmanjšanje stroškov carinjenja, večjo hitrost poslovanja, fleksibilnost in konkurenčno prednost pred ostalimi podjetji, ugled pri tujih partnerjih. Podobni zaključki prinašajo prav tako tudi carinskemu posredniku- špediterju.
Ključne besede: Diplomsko delo obravnava carinski postopek pri uvozu blaga, poudarek je na postopku 42. V teoretičnem delu naloge se zaradi lažjega pregleda opisujejo carinski postopki in njihove sestavine. Proučijo se listine, ki se uporabljajo pri teh postopkih. V praktičnem delu se opiše postopek in v nalogi je bil raziskan in ugotovljen finančni vidik carinskega postopka 42 glede na uvoznika carinjenja in s strani posrednika carinjenja-špediterja. Uporaba postopka 42 za uvoznika prinaša zmanjšanje stroškov carinjenja, večjo hitrost poslovanja, fleksibilnost in konkurenčno prednost pred ostalimi podjetji, ugled pri tujih partnerjih. Podobni zaključki prinašajo prav tako tudi carinskemu posredniku- špediterju. Ključne besede : carinski postopek, carinjenje, dokument, carina, Slovenija, Evropska unija
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 751; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (509,34 KB)

42.
Pripravljenost slovenskih bank do kreditiranja malih in srednjih podjetij v Sloveniji
Mateja Školnik, 2016, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji se je obseg kreditne aktivnosti bank od leta 2008 zmanjševal, kar je imelo za posledico precej manjšo ponudbo kot tudi povpraševanje po kreditih malim in srednjim podjetjem (v nadaljevanju MSP-jem). Ker je financiranje MSP-jev v obliki tveganega kapitala in poslovnih angelov v Sloveniji še dokaj nepoznano in nerazvito, je še vedno prvenstveni vir financiranja za MSP-je bančno kreditiranje. Tako v magistrski nalogi želimo ugotovit, kakšna je pripravljenost slovenskih bank (tako domačih kot tujih) do kreditrianja MSP-jev v Sloveniji. Magistrska naloga je tako sestavljena iz teoretičnega in empiričenega dela. V teoretičnem delu predstavljamo finančno sliko MSP-jev v Sloveniji in Evropski Uniji, kakšne tehnike kreditiranja uporabljajo banke ter kakšen je odnos banka – posojilojemalec, ter vlogo tujih bank v državah centralne in vzhodne Evrope ter v tranzicijskih državah. V okviru emiričnega dela so predstavljeni rezultati ankete, ki je bila narejena letu 2016 na vzorcu 14 bank v Sloveniji. Z analizo rezultatov ankete smo ugotovili, da domače banke v povprečju ne odobrijo večji obseg kreditov MSP-jem kot tuje banke v Sloveniji, jih pa odobrijo v povprečju po nižji ceni. Ugotovili smo tudi, da med lastništvom banke in spremljanimi tehnikami kreditiranja ne obstaja povezanost pri vseh opazovanih spremenljivkah in prav tako med lastništvom banke in spremljanim zavarovanjem kredita ne obstaja povezanost pri vseh opazovanih spremenljivkah.
Ključne besede: tuje banke, domače banke, MSP, kreditiranje
Objavljeno: 14.09.2016; Ogledov: 726; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (4,32 MB)

43.
Trg plačilnih kartic Slovenije in Poljske
Jasna Pilih, 2016, magistrsko delo

Opis: Kartično poslovanje je eden izmen ključnih načinov plačevanja, glede na trend rasti in delež, ki ga dosega med negotovinskimi plačili. Naloga vključuje teoretični in empirični del. Z njo smo želeli prikazati rezultate raziskave o položaju trga plačilnih kartic v Sloveniji in na Poljskem. V teoretičnem delu smo predstavili vlogo kartičnega poslovanja, kartičnih shem in kartičnega trga za razvoj negotovinskih plačil in udeležence ter pomen najpomembnejših dejavnikov razvoja trga plačilnih kartic, ki se izvajajo na trgu plačilnih storitev in prinašajo spremembe v poslovno okolje kartičnega poslovanja v Evropi. Ugotavljamo, da so najvplivnejši dejavniki, ki krojijo današnje spremembe na področju plačil s karticami, predpisi in zakoni. Le ti izhajajo iz uradnih aktov Evropske unije, nacionalne zakonodaje posamezne države ter pravil kartičnih združenj Visa in MasterCard. V empiričnem delu magistrske naloge smo predstavili in preučili področje trga plačilnih kartic Slovenije in Poljske v obdobju 2004–2014. Ugotovili smo, da pomen kartičnega poslovanja v obeh državah še vedno narašča. Je pa dejstvo, da je slovenski kartični trg bolj zrel, poljski pa v intenzivnejši rasti. To smo ugotovili iz kazalnikov razvoja kartičnega trga na področju izdajanja kartic (število kartic (na prebivalca), število plačil, vrednost plačil s karticami) in na področju sprejemanja kartic na POS terminalih (število POS terminalov (na prebivalca), število plačil in vrednost plačil s karticami na POS terminalih). Kazalnike smo med državama primerjali v istem časovnem obdobju. V raziskovalnem delu magistrske naloge smo celovito preučili trg plačilnih kartic Slovenije in Poljske, še posebej z vidika vpliva ekonomske krize v letih 2008–2014 na njun razvoj. Ugotovili smo, da je rast kartičnih trgov v obeh preučevanih državah v obdobju krize sicer počasnejša kakor v obdobju pred njo. Razlika v stopnji rasti trga plačilnih kartic v obdobju pred in med krizo je večja za poljski trg plačilnih kartic. Ugotovili smo tudi, da obstaja za kartična trga obeh držav priložnost za povečanje negotovinskega kartičnega poslovanja na račun poslovanja z gotovino. Preučili smo tudi vpliv dejavnikov iz okolja, ki spodbujajo kartično poslovanje. Ugotovili smo, da je bilo na Poljskem v preučevanem obdobju v razvoj na tem področju vključene več iniciative s strani kartičnih sistemov in države za celoten kartični trg, kar je dodatno pripomoglo k pozitivnemu trendu širjenja kartičnega poslovanja v tej državi v obdobju 2004–2014. Na osnovi celovite analize smo v sklepu magistrske naloge podali predloge za razvoj kartičnih trgov v Sloveniji in na Poljskem, saj ima z razvojem kartičnega trga koristi poleg uporabnikov kartic (potrošniki), sprejemnikov kartic na prodajnih mestih (trgovci), izdajateljev kartic, pridobiteljev trgovcev in ostalih deležnikov, tudi nacionalno gospodarstvo. Raziskava je pokazala, da ekonomska kriza ni vplivala na stopnjo rasti trga plačilnih kartic v Sloveniji, je pa vplivala na stopnjo rasti trga plačilnih kartic na Poljskem. Vsled tega smo potrdili v uvodu zastavljeno hipotezo, vezano na trg plačilnih kartic v Sloveniji, in zavrnili hipotezo, vezano na trg plačilnih kartic na Poljskem.
Ključne besede: Kartično poslovanje, kartične sheme, trg plačilnih kartic, Slovenija, Poljska.
Objavljeno: 14.09.2016; Ogledov: 950; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

44.
ANALIZA SANACIJE OBJEKTA MFT V MARIBORU
Sebastijan Rošer, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo sestavljata teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo predstavili osnovno terminologijo in v skladu z veljavno zakonodajo predstavili energetsko, statično in požarno sanacijo ter opisali njihove glavne značilnosti. V praktičnem delu smo predstavili sanacijo objekta MFT. Opisali smo osnovne značilnosti objekta, v katerem je potekala sanacija in na izvedenem primeru predstavili načine izvedbe sanacij. Stroške sanacije objekta smo razdelili po posameznih vrstah sanacij in primerjali dobljene rezultate. Na osnovi javno razpoložljivih podatkov novogradnje primerljivega bolnišničnega objekta in izračuna reprodukcijske vrednosti objekta s pomočjo Priročnika za vrednotenje gradbenih objektov pa ocenili ekonomsko upravičenost sanacije.
Ključne besede: energetska sanacija, statična sanacija, požarna sanacija, sanacija bolnišničnega objekta, primerjava stroškov sanacij
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 881; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (9,30 MB)

45.
MODEL OGLJIČNEGA ODTISA TELEKOMUNIKACIJSKEGA PODJETJA IN OCENA STROŠKOV OGLJIKA
Saša Tompa, 2016, magistrsko delo

Opis: Številni primeri iz prakse in analize potrjujejo ključno povezavo med uspešnostjo podjetja in okoljskim delovanjem le-tega. Ogljični odtis organizacije in ogljični odtis za proizvode oziroma storitve sta ena izmed možnosti za okoljsko ozaveščanje podjetja, uporabnikov proizvodov ter storitev podjetja. Ogljični odtis (angl. »Carbon footprint«) je seštevek toplogrednih plinov, ki jih je neposredno in posredno povzročil posameznik, organizacija, dogodek ali proizvod in je izražen kot ekvivalent ogljikovega dioksida (CO2-ekv). Izračun ogljičnega odtisa je za podjetje koristen zaradi upravljanja z emisijami toplogrednih plinov (TGP), nižanja stroškov, primerjave emisij med podjetji v panogi ter zaradi poročanja tretjim osebam. Glavni cilj magistrske naloge je postavitev modela ogljičnega odtisa za telekomunikacijsko podjetje po mednarodno uveljavljeni metodologiji GHG Protocol. V ta namen smo ugotavljali emisije TGP po procesih oz. aktivnostih v izbranem podjetju in ugotovili, katerim virom emisij TGP velja posvetiti še posebno pozornost. Ogljični odtis je smiselno primerjati s podjetji v panogi, zato smo opravili primerjavo kazalnikov ogljične intenzivnosti z nekaterimi IKT podjetji v Evropi. Rezultat dela je prikaz korakov pri določevanju ogljičnega odtisa ter sam izračun. Izračun ogljičnega odtisa je pokazal, da v vseh treh poslovnih letih prispeva največ emisij TGP raba električne energije. Prevozi zaposlenih v službo in nazaj, uporaba lastnih avtomobilov podjetja za transport ter ogrevanje prostorov predstavljajo naslednje večje povzročitelje emisij TGP. Razveseljivo pa je dejstvo, da smo ugotovili negativen trend oz. zmanjševanje količin emisij TGP v poslovnih letih. V pričujoči raziskavi gre za poskus postavitve modela za določevanje ogljičnega odtisa. Na izračunan ogljični odtis vplivajo predpostavke in omejitve v modelu. Zaradi tega so lahko končni rezultati ogljičnega odtisa iz tega vidika pogojno veljavni. Količine emisij TGP običajno dobijo dodatni pomen za podjetje, če postane to zanj neposreden strošek. Emisije TGP v večini primerov za gospodarstvo še vedno pomenijo eksternalije ali negativne zunanje posledice, ki se jih še ne plačuje v takšni meri, kot bi bilo potrebno. Eno izmed možnosti za boj proti podnebnim spremembam predstavlja koncept določevanja t.im. cene ogljika (angl. carbon price). Cena ogljika je znesek, ki mora biti plačan za izpust vsake tone CO2-ekv v ozračje. Tako s pojmom stroški ogljika (angl. carbon cost) obravnavamo stroške emisij TGP, kar predstavlja vrednotenje emisij TGP v finančnem smislu. Številna podjetja, ki pričakujejo prihodnjo regulacijo emisij TGP, že vključujejo stroške ogljika v procese odločanja s pomočjo notranje, interne ali senčne cene ogljika. To daje slutiti, da se podjetja že pripravljajo na svet z omejitvami in cenami za emisije TGP. Zato izpostavljamo uporabo interne cene ogljika ter izračun stroškov ogljika v podjetništvu kot proaktiven pristop k obvladovanju stroškov. Finančno razsežnot emisij TGP prikazujemo z izračunom stroškov ogljika.
Ključne besede: emisije TGP, ogljični odtis, IKT panoga, GHG Protocol, interna cena ogljika, stroški ogljika.
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 1045; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

46.
UČINKOVITOST REFERENČNEGA DOLOČANJA CEN ZDRAVIL PRI ZNIŽEVANJU CEN AMBULANTNO PREDPISANIH ZDRAVIL
Nataša Hočevar, 2016, magistrsko delo

Opis: preverjanje učinkovitosti določanja cen zdravil v slovniji
Ključne besede: zdravila, cene zdravil, zdravstvena zavarovalnica
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 375; Prenosov: 0

47.
Zadolževanje in razdolževanje podjetij - primerjava Slovenije in Češke
Aleksandra Sedlar Kožuh, 2016, magistrsko delo

Opis: Finančni krizi, ki je izbruhnila leta 2007, je kmalu sledila gospodarska kriza, v kateri pa je postalo jasno, da so se mnoga podjetja v Sloveniji v času gospodarske rasti močno zadolžila. V času krize so se prihodki podjetjem znižali, kar je zmanjšalo njihovo sposobnost za odplačevanje dolgov, podjetja pa so postala prezadolžena. V magistrski nalogi smo zato proučevali zadolženost in razdolževanje podjetij v Sloveniji v času pred nastankom krize in po njej, za primerjavo pa smo proučevali podjetja v Češki republiki. Naloga sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo najprej predstavili vpliv zadolževanja in razdolževanja na gospodarsko rast. Na primeru treh večjih finančnih kriz v preteklosti smo ugotavljali vzroke za njihov nastanek in njihovo reševanje. Vsem je bilo pred nastankom krize skupno naraščanje zadolževanja in ustvarjanje nepremičninskih in/ali borznih balonov, medtem ko so bili ukrepi kot odziv na nastalo krizo različni. Predstavili smo štiri načine razdolževanja v preteklosti. Kot najpogostejši način so se v preteklosti pojavljali varčevalni ukrepi, kar je najpogostejši način tudi v sedanji krizi. Nazadnje smo predstavili še sistemske ukrepe za pospešitev razdolževanja podjetij. V empiričnem delu smo na osnovi pridobljenih podatkov iz finančnih izkazov podjetij preverjali tri hipoteze. S pomočjo finančnih kazalnikov smo analizirali in medsebojno primerjali gibanje dolga, stopnje zadolženosti podjetij in vire, ki jih podjetja uporabljajo za financiranje v Sloveniji in Češki republiki v izbranih sektorjih gospodarstva v obdobju 2004-2013, s čimer smo ugotavljali tudi, kako poteka proces razdolževanja v podjetjih izbranih sektorjev v obeh državah. V okviru preverjanja hipotez smo ugotovili, da so podjetja v Sloveniji bolj zadolžena kot podjetja v Češki republiki, da so bila podjetja v Sloveniji v vseh opazovanih sektorjih prezadolžena že v obdobju pred nastankom krize, medtem ko so bila podjetja v Češki republiki v času pred nastankom krize prezadolžena v dveh od treh opazovanih sektorjev ter da se podjetja v Češki republiki uspešneje razdolžujejo kot podjetja v Sloveniji.
Ključne besede: finančna kriza, zadolževanje, razdolževanje, Slovenija, Češka republika
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 1096; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

48.
VPLIV STRATEGIJE DIVERZIFIKACIJE POSLOVNIH DEJAVNOSTI NA FINANČNO USPEŠNOST POSLOVANJA POVEZANIH PODJETIJ V SLOVENIJI V ČASU GOSPODARSKE KRIZE
Zvezdana Koščak, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in raziskovalnega dela. Zgrajena je iz 4 poglavij. Prvo poglavje je uvodno, v tem smo opredelili področje, opisali problem, namen, cilje raziskave, hipoteze, metode raziskovanja ter tudi predpostavke in omejitve. V teoretičnih izhodiščih smo nato povzeli pregled objavljene strokovne literature s področja raziskave. Tretji, to je najpomembnejši del predstavlja raziskava. V tem delu smo predstavili še ugotovitve raziskave. V zadnjem delu smo dodali sklepne ugotovitve in opozorili na možnosti za nadaljnje raziskave na tem področju. V raziskovalnem delu smo preverjali dve hipotezi. Zanimalo nas je, ali so v času gospodarske krize v Sloveniji (v letih od 2008 do 2014) finančno uspešneje poslovala podjetja, ki so bila osredotočena na opravljanje ene same dejavnosti (enovita podjetja) ali podjetja, ki so svoje dejavnosti bolj diverzificirala (dominantna in povezana podjetja) ter ali so bila v istem časovnem obdobju povprečno bolj zadolžena podjetja z bolj diverzificiranimi poslovnimi dejavnosti (povezana in dominantna podjetja) od podjetij z manj diverzificiranimi poslovnimi dejavnostmi (enovita podjetja). Stopnjo diverzifikacije smo določili na osnovi Rumeltove opredelitve glede na % prihodkov, ki jih podjetja ustvarijo z eno samo dejavnostjo. Razdelili smo jih na enovita podjetja, v kolikor so več kot 95 % svojih prihodkov v letu 2008 ustvarila z eno samo dejavnostjo, na dominantna, v kolikor so več kot 70 % in manj kot 95 % svojih prihodkov ustvarila z eno samo dejavnostjo, ter na povezana podjetja, v kolikor so manj kot 70 % svojih prihodkov v letu 2008 ustvarila z eno samo dejavnostjo. Hipotezi smo preverjali na vzorcu 50 izbranih slovenskih povezanih podjetij izmed 4.967 vseh, kolikor jih je bilo v Sloveniji registriranih v letu 2008. V vzorcu je bilo 12 dominantnih, 23 enovitih in 15 povezanih podjetij glede na Rumeltovo opredelitev stopnje diverzifikacije poslovnih dejavnosti. Finančno uspešnost smo merili s petimi izbranimi finančnimi kazalniki in sicer ROE, ROA, EBITDA marža, obrat sredstev ter čista dobičkovnost poslovnih prihodkov. Zadolženost pa smo merili s štirimi izbranimi finančnimi kazalniki in sicer neto dolg/EBITDA, plačilna sposobnost, delež dolga v virih sredstev in zadolženost. V raziskovalnem delu smo hipoteze potrjevali na osnovi finančne analize izbranih kazalnikov in na osnovi analize variance oz. z ANOVA statističnim testom.
Ključne besede: diverzifikacija poslovnih dejavnosti, finančna uspešnost poslovanja, zadolženost podjetij, finančni kazalniki, analiza variance (ANOVA)
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 765; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

49.
UGOTAVLJANJE IN ZAGOTAVLJANJE SMOTRNOSTI PORABE JAVNOFINANČNIH SREDSTEV NA PRIMERU SLOVENSKIH OBČIN
Barbara Jelušič, 2016, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji smo v zadnjih letih priča vse večje usmerjenosti širše javnosti k smotrni porabi javnofinančnih sredstev. Izvajanje nadzora nad zagotavljanjem smotrnosti porabe javnofinančnih sredstev predstavlja ključnega pomena za izboljšanje javnofinančne slike v Sloveniji. V magistrski nalogi želimo proučiti področje zagotavljanja smotrnosti porabe javnofinančnih sredstev s poudarkom na državnem revidiranju. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empriričnega. V teoretičnem delu predstavljamo teoretična spoznanja povezana s problemom smotrnosti porabe javnofinančnih sredstev in njenega nadziranja, s poudarkom na presoji razvitosti državnega revidiranja smotrnosti porabe javnofinančnih sredstev v Sloveniji. S primerjavo tovrstnih sistemov v izbranih državah (Velika Britanija, Kanada, Danska, Švedska in Norveška), bomo preverjali postavljeno hipotezo H1. V empiričnem delu predstavljemo prakso državnega revidiranja Računskega sodišča RS v Sloveniji, kjer smo se v raziskavi omejili na ugotavljanje smotrnosti porabe občin. Pri preverjanju hipotez v empiričnem delu (H2 in H3) bomo podrobno proučili objavljena poročila Računskega sodišča RS za obdobje od leta 2005 do leta 2011, ki zadevajo smotrnost porabe v občinah.
Ključne besede: smotrnost porabe javnofinančnih sredstev, državno revidiranje, občine
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 623; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

50.
Analiza uslužnega vodenja s čustveno, trajnostno in normativno komponento pripadnosti na primeru izbranega podjetja
Matej Čer, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga preučuje povezavo uslužnega vodenja s pripadnostjo. Uslužno vodenje je pristop, ki na vodenje gleda z vidika vodje in njegovih vedenj. Poudarja, da vodje izražajo skrb do sledilcev, pri čemer jih negujejo in izkazujejo empatijo. V obdobju hitrih družbenih sprememb predstavlja pomemben dejavnik konkurenčnosti pripadnost, ki pomeni mobilizacijo potenciala in sposobnosti zaposlenega, da ta doseže cilje organizacije. Zaposleni, ki upoštevajo uslužno vodenje, opravljajo obveznosti nad osnovnimi zahtevanimi ravnemi in pripomorejo k delovanju organizacije kot celote. Tematika uslužnega vodenja in pripadnosti je aktualna tudi zaradi finančnih vplivov, ki jih imata uslužno vodenje in pripadnost na poslovanje organizacije. Namen naloge je razširiti znanje o uslužnem vodenju in prispevati h globljemu razumevanju pričujočega konstrukta v povezavi s čustveno, trajnostno in normativno pripadnostjo. Glavni cilj pričujoče naloge je analizirati povezavo uslužnega vodenja s čustveno, trajnostno in normativno komponento pripadnosti na primeru izbranega podjetja. Korelacijska analiza je pokazala negativno povezavo uslužnega vodenja s pripadnostjo, kar je v nasprotju s prevladujočo teorijo in pričakovanji, zato smo z namenom poglobljenega raziskovanja preučevanega pojava uporabili še kvalitativni metodi opazovanja raziskovalno razvojnega tima in dveh operativnih timov ter strukturiranega intervjuja. Rezultati kvalitativne analize kažejo na pozitivno povezavo med konstruktoma uslužnega vodenja in pripadnosti. Možne razloge za razkorak med ugotovitvami kvantitativne in kvalitativne analize vidimo v potencialni različni percepciji konstruktov uslužnega vodenja in pripadnosti na strani vodij in respondentov. Z magistrsko nalogo prispevamo na več področjih. Tako glede konstrukta uslužnega vodenja kot tudi pripadnosti še ni konsenza glede opredelitve in operacionalizacije, zato vidimo teoretični prispevek naloge v sintezi opredelitev konstruktov uslužnega vodenja in pripadnosti. Empirični prispevek je v obliki preverjenih hipotez na preučevanem podjetju. V okviru praktičnega prispevka izvedemo diskusijo s priporočilom za preučevano podjetje.
Ključne besede: uslužno vodenje, čustvena, trajnostna in normativna komponenta pripadnosti
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 730; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici