Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pandemija covida-19 je bila zdravstvena kriza, ki je grozila, da se bo hitro spremenila še v gospodarsko krizo. Evropska centralna banka (ECB) se je na začetku krize v letu 2020 odzvala z ukrepi, ki so omogočili ohranitev likvidnosti bank in vzdrževanje nizke inflacijske stopnje. Trg dela je bil zaradi pretrganja nabavnih verig in restriktivnih zdravstvenih ukrepov moten ter so ga poskušale regulirati vlade prizadetih držav. Zaradi povečanih izdatkov so se pojavili primanjkljaji v državnih proračunih ter se je hkrati poslabšala likvidnost podjetij in bank. Svet ECB je predlagal nadaljevanje izvajanja standardnih operacij monetarne politike s politiko nizkih ključnih obrestnih mer. Kot enega dodatnih ciljev so definirali tudi visoko likvidnost. Z operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (LTRO), ciljno usmerjenimi operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (TLTRO), izrednimi operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (PELTRO) in programi nakupa vrednostnih papirjev (APP in PEPP) je ECB uspešno zagotovila potrebno likvidnost Evrosistema brez posledičnega vpliva na povečevanje inflacije. Letna stopnja inflacije v letih 2020 in 2021 ni bila visoka, se je pa povišala v letu 2022. Monetarna politika ECB ni bila kriva za povečanje inflacije, saj je bil glavni generator višje inflacije dvig cen energentov, kovin, barvnih kovin in hrane kot posledica vojne v Ukrajini in motenih dobavnih poti. Čeprav smo v nalogi največ pozornosti namenili ukrepom ECB v času COVID-19, pa smo proučili tudi ukrepe ECB v času finančne krize leta 2008 in te ukrepe primerjali z ukrepi v času pandemije covida-19. Ugotovili smo, da je bilo delovanje ECB od leta 2020 do leta 2022 mnogo izrazitejše. Kombinacija uporabljenih ključnih obrestnih mer ob velikosti in raznolikosti ukrepov je bila ustrezna za dosego dobre likvidnosti in ustrezne inflacijske stopnje. V letu 2022 je bila razlika med inflacijsko stopnjo in ključnimi obrestnimi merami že zelo velika ter je ECB začela septembra 2022 dvigovati ključne obrestne mere. Sprememba ključnih obrestnih mer pa ni posledica zgrešenih odločitev vodenja monetarne politike v času pandemije covida-19. V letu 2023 se inflacija znižuje, vendar še ne bo dosegla načrtovanih 2 % letno. ECB je v letu 2023 nadaljevala z dvigi ključnih obrestnih mer.
Ključne besede: Evropska centralna banka, EMU, monetarna politika, pandemija COVID-19, globalno finančno kriza
Objavljeno v DKUM: 07.11.2023; Ogledov: 552; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,62 MB)

Opis: Mala in srednja podjetja nosijo osrednjo vlogo v večini gospodarstev, tako ustvarjajo še kako potrebna delovna mesta in pripomorejo k svetovnemu gospodarskemu razvoju. Vendar jih pri tem lahko omejujejo razni dejavniki, med drugim tudi dostop do različnih virov financiranja. Tako so razne krize in obdobja gospodarskih šokov vplivali na pomen teh virov in spodbudile razvoj in uporabo novih, alternativnih oblik. Osrednja tema diplomskega dela je pomen faktoringa kot oblike zunanjega financiranja za MSP. Faktoring omogoča podjetnikom financiranje njihove dejavnosti in povečanje likvidnosti z odprodajo terjatev specializirani instituciji oziroma faktorju. Na osnovi analize uporabe faktoringa s strani MSP na ravni EU in Slovenije smo ugotovili, da je faktoring v splošnem med manj uporabljenimi viri. Vendar lahko glede na uporabo faktoringa po obdobju globalne finančne krize pričakujemo, da lahko faktoring predstavlja dobro rešitev za pridobivanje finančnih sredstev, tudi v trenutnem obdobju okrevanja po pandemiji covid-19. Čeprav je faktoring med MSP v državah EU različno pomemben, to nakazuje na velik potencial za razvoj trga faktoringa, ki lahko samo dodatno pripomore k nadaljnji diverzifikaciji virov financiranja ter tako zmanjšuje omejitvene dejavnike razvoja MSP.
Ključne besede: Mala in srednja podjetja–MSP, viri financiranja, zunanji viri financiranja, faktoring, EU, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 765; Prenosov: 125
Celotno besedilo (1,24 MB)

Opis: Staranje prebivalstva predstavlja globalen pojav, ki je odraz zniževanja števila rojstev in izboljšanja zdravja ljudi ter dolgoživosti. Trend naraščanja števila in deleža starejšega prebivalstva je dandanes mogoče zaznati že v praktično vseh državah članicah EU. V prihodnje je pričakovati izrazito preoblikovanje evropske prebivalstvene piramide, za katero bo značilen prehod k vse starejši sestavi prebivalstva. V letu 2020 so prebivalci stari 80 let ali več predstavljali 5,9 % celotne populacije, leta 2070 pa bo po napovedih ta delež mnogo večji, in sicer kar 13,2 %. Zdravstveni sistemi v EU so se znašli pred velikim izzivom zagotavljanja dolgoročne finančne stabilnosti in vzdržnosti, saj vse večji delež starejšega prebivalstva ustvarja pritiske na javne odhodke, ki so povezani s staranjem. Poleg staranja prebivalstva dodatne izzive za zdravstveni sektor predstavljajo razvoj novih tehnologij in uporaba digitalnih orodij ter izbruh pandemije koronavirusa, ki je zdravstvene sisteme temeljito pretresel in jih postavil pred preizkušnjo, saj so bile razkrite mnoge pomanjkljivosti zdravstvenih sistemov držav članic. Omenjene izzive in zdravstvene izdatke lahko države uspešno obvladujejo s sistematičnimi in učinkovitimi ukrepi politike, ki so osredotočeni zlasti na zdravje ljudi. V naslednjih letih je mogoče pričakovati nadaljnje povečevanje zdravstvenih izdatkov, pri čemer bo staranje še vedno predstavljalo pomemben dejavnik v diskusijah o rasti izdatkov za zdravstvo, ki bodo glede na napovedane trende v prihodnosti bolj usmerjeni v starejše prebivalstvo.
Ključne besede: Staranje prebivalstva, Evropska unija, zdravstveni izdatki, zdravstveni izzivi, vzdržnost zdravstvenega sistema, ukrepi politike.
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 667; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,69 MB)

Opis: V sklopu naloge je predstavljeno in analizirano področje ocenjevanja vrednosti nepremičnin s posebnim trgovalnim namenom. Na kratko je predstavljena zgodovina ocenjevanja vrednosti nepremičnin in teoretične osnove, ki so potrebne za dosego kvalitetne ocenitve. Predstavljena so relevantna spoznanja in standardi na proučevanem področju in možni načini in metode ocenjevanj vrednosti. Predstavljeni so Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti in dosedanje ugotovitve strokovnjakov na področju premoženja s posebnim trgovalnim namenom. V empiričnem delu je na primeru ocenitve vrednosti hotelske nepremičnine prikazano ocenjevanje vrednosti nepremičnin s posebnim trgovalnim namenom po Rushmorjevem pristopu. Ob upoštevanju vpliva aktualnega gospodarskega okolja smo izračunali ocenjeno vrednost hotelske nepremičnine.
Ključne besede: nepremičnine, ocenjevanje vrednosti, nepremičnine s posebnim trgovalnim namenom, hotel
Objavljeno v DKUM: 04.01.2021; Ogledov: 1422; Prenosov: 317
Celotno besedilo (1,25 MB)

Opis: V diplomskem projektu se osredotočamo na staranje prebivalstva in njegov vpliv na izdatke za dolgotrajno oskrbo ter na vzdržnost javnih financ v Evropski uniji in Sloveniji. Problem staranja prebivalstva je prisoten praktično v vseh državah članicah Evropske unije in je posledica zniževanja stopenj rodnosti ter podaljševanja pričakovanega trajanja življenja. S tem se povečuje tudi verjetnost, da ljudje v starosti postanejo odvisni od pomoči drugih oseb oziroma potrebujejo dolgotrajno oskrbo, ki jo na splošno predstavimo v prvem poglavju. Nadaljujemo z analizo vpliva staranja prebivalstva na izdatke za dolgotrajno oskrbo, ki se dotika področja vzdržnosti javnih financ. Podatki namreč kažejo na rast staranja prebivalstva tako v Evropski uniji kot v Sloveniji, kar vodi v povečevanje izdatkov za dolgotrajno oskrbo in s tem povzroča pritisk na javne finance, hkrati pa povečuje potrebe po spremembah na področju dolgotrajne oskrbe v posameznih državah. V diplomskem projektu predstavimo tudi urejenost področja dolgotrajne oskrbe v izbranih evropskih državah – v Avstriji, Franciji, Nemčiji, na Švedskem in v Švici. Rešitve, ki so jih te države vpeljale v svoje sisteme, so lahko Sloveniji dobra iztočnica pri pripravi nujno potrebnega Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.
Ključne besede: staranje prebivalstva, dolgotrajna oskrba, vzdržnost javnih financ, Evropska unija, Slovenija, preventiva.
Objavljeno v DKUM: 24.11.2020; Ogledov: 1572; Prenosov: 263
Celotno besedilo (702,09 KB)