Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Timsko delo in interakcije zaposlenih v enoti intenzivne terapije
Špela Markovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Timsko delo, dobri medsebojni odnosi in kakovostna obravnava so na vseh področjih dela v zdravstvu izrednega pomena, še posebej v enotah intenzivne terapije, kjer je zdravstveno stanje obolelih življenjsko ogrožajoče, obravnava pa zahteva specialna znanja s področja intenzivne terapije. Metode: V magistrskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Izvedli smo kvantitativno presečno raziskavo, instrument je bil anketni vprašalnik. Le-ta je bil razdeljen med 80 zaposlenih v zdravstveni negi v dveh različnih okoljih: v enoti intenzivne interne medicine in v covid intenzivni terapiji javnega zavoda. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je medsebojna komunikacija v timu covid intenzivne terapije ustreznejša kot na oddelku za intenzivno interno medicino. Anketirani v covid intenzivni terapiji se v trenutnem timu dobro počutijo, so pozitivno naravnani ter medsebojno solidno in odkrito komunicirajo. Na Oddelku za intenzivno interno medicino so rezultati v vseh trditvah zelo razpršeni, to pomeni, da so anketirani različnih mnenj in imajo na medsebojne odnose v timu različen pogled. Anketirani na Oddelku za intenzivno interno medicino se statistično značilno počutijo bolj obremenjene kot anketirani v covid intenzivni terapiji. Razprava in sklep: Delo v enoti intenzivne terapije zahteva multidisciplinarni pristop z visoko mero medsebojnega sodelovanja in sistematične organizacije. Ugotovili smo, da ne glede na to, v kakšnih pogojih dela delaš oz. s kakšnimi nepredvidljivimi situacijami se na delovnem mestu srečuješ, je pomembno, da imaš ob sebi ekipo oz. tim sodelavcev, na katere se lahko v vsakršni situaciji obrneš, poiščeš pomoč, zaupanje in oporo.
Ključne besede: enota intenzivne terapije, timsko delo, komunikacija, SARS CoV-2
Objavljeno v DKUM: 14.12.2021; Ogledov: 593; Prenosov: 189
Celotno besedilo (909,09 KB)

Vpliv institucionalnega in dezinstitucionalnega okolja na osebo s shizofrenijo
Špela Markovič, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Shizofrenija je dolgotrajna psihotična motnja. Vzrok za nastanek je nepravilnost oz. motnja v delovanju možganov. Ključni dejavniki, ki vplivajo na razvoj shizofrenije, so dednost, okolje ali obporodne poškodbe. Cilj institucije, v kateri posameznik stalno ali začasno biva, je stabilizacija simptomov bolezni, preprečevanje akutnega relapsa in psihiatrične hospitalizacije ter izboljšanje socialne vključenosti in strukturnih dejavnosti. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv institucionalnega in dezinstitucionalnega okolja na osebo s shizofrenijo in posledično ugotoviti pogostnost potrebe po pomoči strokovnjakov različnih strok. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodologijo dela. Izvedli smo kvantitativno raziskavo, v okviru katere smo retrospektivno, za obdobje treh let, primerjali vpliv namestitve na 32 stanovalcev s paranoidnim in rezidualnim podtipom shizofrenije. 16 smo jih obravnavali v institucionalni obliki namestitve in 16 v dezinstitucionalni obliki namestitve. Raziskava temelji na obstoječi dokumentaciji stanovalcev. Le ti so bili naključno izbrani, njihovo sodelovanje je bilo prostovoljno. Rezultati: Ugotovili smo, da ima okolje, tako institucionalno kot dezinstitucionalno, na osebe s shizofrenijo pozitiven vpliv. Stanovalci so se v obe obliki bivanja, ne glede na podtip shizofrenije, uspešno socializirali in ju sprejeli. Sklep: Shizofrenija močno spremeni vsakdan oboleli osebi in njenim najbližjim. Pomembno je, da se vsi, tako obolela oseba kot svojci z boleznijo soočijo, jo sprejmejo in z njo živijo čim bolj podobno/enakovredno premorbidnemu stanju. Oboleli posameznik mora živeti v zanj primernem, umirjenem okolju, ki ima nanj in na bolezensko stanje dober, pozitiven vpliv.
Ključne besede: duševne bolezni, bivalno okolje, suport, prostočasne aktivnosti, psihiatrična zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 01.10.2019; Ogledov: 739; Prenosov: 97
Celotno besedilo (257,81 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.

Na vrh