| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Kazalniki preživetja pri pacientih z zunajbolnišničnim srčnim zastojem
Matej Mažič, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Na preživetje bolnikov po zunajbolnišničnem srčnem zastoju vplivajo pristopni čas, etiologija srčnega zastoja, izvajanja TPO z uporabo AED, predhodna obolenja, onesnaženost ozračja ter izražena laktacidoza po vzpostavitvi spontane cirkulacije. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom literature. V empiričnem delu smo zbirali in analizirali podatke o zunaj bolnišničnem srčnem zastoju in preživetju pacientov, ki so doživeli zunajbolnišnični srčni zastoj ter bili oživljani na teritorialnem območju ene od predbolnišničnih enot NMP v Sloveniji, v letih 2018 in 2019. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili programsko orodje SPSS (IBM SPSS Statistics Version 25), numerične spremenljivke smo predstavili s povprečjem in standardnim odklonom. Za primerjavo dveh atributivnih spremenljivk smo uporabili Pearson Chi Square test, za primerjavo numerične in atributivne spremenljivke pa Mann Whitney test. Rezultati: V letih 2018 in 2019 je bilo obravnavanih 157 srčnih zastojev z oživljanjem. V 106 primerih (67%) so bili izvajani TPO pred prihodom ekipe NMP, v 8 primerih (5%) pa je bil uporabljen tudi AED. Vpričo očividcev je nastalo 77(49%) primerov srčnih zastojev. V tej skupini je bilo 62(80%) srčnih zastojev kardialne etiologije, 15(20%) pa nekardialnih. V 35(45%) primerih je prišlo do povrnitve spontane cirkulacije na terenu, do odpusta pa je preživelo 13(17%) pacientov. Sklep: Ugotovili smo statistično pomembne razlike v preživetju bolnikov s kardialno in nekardialno etiologijo. Dokazali smo tudi povezavo med izhodiščno vrednostjo laktata in acidoze ob sprejemu, na preživetje bolnikov po srčnem zastoju. Obstaja tudi statistično pomembna korelacija med vrednostjo delcev PM10 v ozračju in incidenco srčnega zastoja.
Ključne besede: srčni zastoj, preživetje, laktacidoza, prašni delci PM10
Objavljeno v DKUM: 03.05.2021; Ogledov: 412; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (967,36 KB)

2.
Vpliv ezofagealnega uravnavanja telesne temperature kritično bolnih na potek zdravljenja
Eva Marolt, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Ciljno uravnavanje telesne temperature z inducirano hipotermijo lahko dosežemo na različne načine. Namen raziskave je bil ugotoviti razlike med ezofagealnim uravnavanjem telesne temperature v primerjavi z drugimi načini ohlajanja v porabi vazopresorjev, nastavitvah mehanske ventilacije, pojavnosti preležanin, pojavnosti krvavitev iz zgornjih prebavil, nadomeščanju koncentriranih eritrocitov in v času v ciljni temperaturi. Metode: V raziskavi je bila uporabljena retrospektivna metoda ocenjevanja in beleženja različnih tehnik ohlajanja kritično bolnih pacientov. Opazovali smo ohlajanje z ezofagealno hladilno sondo in druge načine ohlajanja. Za preverjanje postavljenih hipotez smo uporabili t-test. Rezultati raziskave so obdelani v programih Microsoft Office Excel ter SPSS 25.0., predstavili pa smo jih kot povprečne vrednosti, standardne odklone in v odstotkih. Rezultati: Rezultati so pokazali, da obstaja statistično pomembna razlika v času v ciljni temperaturi med pacienti, hlajenimi z ezofagealno hladilno sondo, v primerjavi s pacienti, hlajenimi z drugimi načini ohlajanja. Pacienti, hlajeni z ezofagealno hladilno sondo, so bili dlje časa v ciljni temperaturi (t = 7,442; p = < 0,001). Čas v ciljni temperaturi pri pacientih, hlajenih z ezofagealno hladilno sondo, je bil v povprečju 81,64 %, pri pacientih z drugimi načini ohlajanja pa 68,78 %. Razprava in sklep: Ezofagealno uravnavanje temperature se v primerjavi z drugimi načini ohlajanja kaže kot razlika v času v ciljni temperaturi. Znanje in usposobljenost medicinskega osebja, prepoznavanje neželenih stranskih učinkov in hitro ukrepanje pa je ključ do uspešno izvedene terapevtske hipotermije
Ključne besede: ezofagealna hladilna naprava, terapevtska hipotermija, načini ohlajanja, enota intenzivne terapije
Objavljeno v DKUM: 02.02.2021; Ogledov: 468; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (617,80 KB)

3.
Uravnavanje temperature z ezofagealno hladilno sondo pri pacientih po oživljanju
Jernej Mori, 2019, magistrsko delo

Opis: S terapevtsko hipotermijo oziroma ciljnim uravnavanjem telesne temperature skušamo pri pacientih po srčnem zastoju preprečiti ishemično možgansko okvaro in tako posledično vplivati na kvaliteto življenja po srčnem zastoju. Namen raziskave je bil ugotoviti učinkovitost uravnavanja telesne temperature z ezofagealno hladilno sondo v primerjavi z drugimi načini ohlajanja pacienta po uspešnem oživljanju.
Ključne besede: Srčni zastoj, terapevtska hipotermija, načini ohlajanja pacienta, enota intenzivne terapije, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 13.01.2020; Ogledov: 1034; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

4.
Efficacy of a bundle approach in preventing the incidence of ventilator associated pneumonia (VAP)
Sandra Burja, Tina Belec, Nika Bizjak, Jernej Mori, Andrej Markota, Andreja Sinkovič, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Ventilator-associated pneumonia (VAP) is a potentially preventable iatrogenic illness that may develop following mechanical ventilation. A bundle for the prevention of VAP consists of different measures which may vary between institutions, and may include: elevation of the head of the bed, oral care with chlorhexidine, subglottic suctioning, daily assessment for extubation and the need for proton-pump inhibitors, use of closed suction systems, and maintaining endotracheal cuff pressure at 25 cmH2O. Our aim was to determine the efficacy of a VAP prevention bundle, consisting of the above-mentioned measures, by evaluating the incidence of VAP before (no-VAP-B group) and after (VAP-B group) the introduction of the bundle. We retrospectively evaluated the data for patients who were mechanically ventilated with an endotracheal tube, in the period between 1 September and 31 December 2014 (no-VAP-B group, n = 55, 54.5% males, mean age 67.8 ± 14.5 years) and between 1 January to 30 April 2015 (VAP-B group, n = 74, 62.1% males, mean age 64.8 ± 13.7 years). There were no statistically significant differences between no-VAP-B and VAP-B groups in demographic data, intensive care unit (ICU) mortality, hospital mortality, duration of ICU treatment, and duration of mechanical ventilation. No significant differences in the rates of VAP and early VAP (onset ≤7 days after intubation) were found between no-VAP-B and VAP-B groups (41.8% versus 25.7%, p = 0.06 and 10.9% versus 12.2%, p > 0.99, respectively). However, a significant decrease in the late VAP (onset >8 days after intubation) was found in VAP-B group compared to no-VAP-B group (13.5% versus 30.9%, p = 0.027). Overall, our results support the use of VAP prevention bundle in clinical practice.
Ključne besede: ventilator-associated pneumonia, VAP, primary prevention, epidemiology, medical devices, intratracheal intubation, bundle
Objavljeno v DKUM: 13.11.2017; Ogledov: 1236; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (96,15 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Optimization of induction of mild therapeutic hypothermia with cold saline infusion : a laboratory experiment
Jure Fluher, Andrej Markota, Andraž Stožer, Andreja Sinkovič, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Cold fluid infusions can be used to induce mild therapeutic hypothermia after cardiac arrest. Fluid temperature higher than 4°C can increase the volume of fluid needed, prolong the induction phase of hypothermia and thus contribute to complications. We performed a laboratory experiment with two objectives. The first objective was to analyze the effect of wrapping fluid bags in ice packs on the increase of fluid temperature with time in bags exposed to ambient conditions. The second objective was to quantify the effect of insulating venous tubing and adjusting flow rate on fluid temperature increase from bag to the level of an intravenous cannula during a simulated infusion. The temperature of fluid in bags wrapped in ice packs was significantly lower compared to controls at all time points during the 120 minutes observation. The temperature increase from the bag to the level of intravenous cannula was significantly lower for insulated tubing at all infusion rates (median temperature differences between bag and intravenous cannula were: 8.9, 4.8, 4.0, and 3.1°C, for non-insulated and 5.9, 3.05, 1.1, and 0.3°C, for insulated tubing, at infusion rates 10, 30, 60, and 100 mL/minute, respectively). The results from this study could potentially be used to decrease the volume of fluid infused when inducing mild hypothermia with an infusion of cold fluids.
Ključne besede: cardiac arrest, intravenous infusion, therapeutic hypothermia
Objavljeno v DKUM: 03.08.2017; Ogledov: 788; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (232,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Pomen molekularne diagnostike za zdravljenje bolnikov s sepso in večorgansko odpovedjo
Andrej Markota, 2015, doktorsko delo/naloga

Opis: Sepsa je življenje ogrožujoče stanje, ki jo povzroči okužba in za katero je značilen sindrom sistemskega vnetnega odziva. Umrljivost za za septičnim šokom je 40-80%. Ob uvedbi antibiotičnega zdravljenja povzročitelja sepse večinoma ne poznamo in je začetna izbira antibiotika večinoma izkustvena. Ker je začetna izbira antibiotičnega zdravljenja izkustvena, približno 20% bolnikov s sepso ne prejme ustreznega antibiotika. Izbira ustreznega antibiotika je pomembna, saj ustrezno začetno antibiotično zdravljenje zmanjša umrljivost bolnikov s sepso. Osamitev povzročitelja s standardnimi hemokulturami navadno traja vsaj 24 ur.Novejše metode določanja povzročiteljev, ki temeljijo na verižni reakciji s polimerazo (iz ang. polymerase chain reaction), omogočajo hitrejšo zaznavo povzročitelja in posledično hitrejšo uvedbo ustreznega antibiotičnega zdravljenja. Vloga verižne reakcije s polimerazo pri zdravljenju bolnikov s sepso ni popolnoma pojasnjena.
Ključne besede: sepsa, verižna reakcija s polimerazo, hemokulture, protimikrobna zdravila, osamitev povzročitelja
Objavljeno v DKUM: 19.12.2016; Ogledov: 1819; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

7.
TERAPEVTSKA HIPOTERMIJA IN KONTROLIRANA NORMOTERMIJA
Janja Mulec, 2016, diplomsko delo

Opis: Terapevtska hipotermija pomeni, da namerno in s posebnimi postopki ter pripomočki znižamo temperaturo jedra telesa nižje kot je normalno. Človeška normalna temperatura telesa je okoli 36.5⁰C, ko pa bolnike zdravimo s terapevtsko hipotermijo telesno temperaturo znižamo na 32⁰C do 34⁰C. V diplomskem delu smo predstavili postopke ohlajanja bolnika, vzdrževanje ciljne temperature, mesta merjenja telesne temperature, stranske učinke terapevtske hipotermije, stanja pri katerih se izvaja terapevtska hipotermija, pripomočke kateri se uporabljajo za sistemsko ohlajanje bolnikov. S pregledom domače in tuje literature ter elektronskih virov smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja in ugotovili pozitivne učinke zdravljenja s terapevtsko hipotermijo. Opisali smo tudi vlogo medicinske sestre pri izvajanju terapevtske hipotermije in vzdrževanju kontrolirane normotermije ter našteli najpogostejše metode in načine doseganja terapevtske hipotermije in kontrolirane normotermije.
Ključne besede: terapevtska hipotermija, uravnavanje temperature, kontrolirana normotermija, nevrološke poškodbe, srčni zastoj, srčni infarkt, medicinska sestra, okrevanje, medicinska naprava
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 2465; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (6,82 MB)

8.
PREPREČEVANJE VENTILATORSKE PLJUČNICE
Jernej Mori, 2015, diplomsko delo

Opis: Ventilatorska pljučnica (VAP) je med najpogostejšimi zapleti pri pacientih, ki ležijo v intenzivni enoti in so priklopljeni na mehanično ventilacijo. VAP podaljša ležalno dobo na intenzivni enoti, pogosto povzroči smrt pacienta in predstavlja velik dodaten strošek za zdravstveni sistem. Namen diplomskega dela je bil opisati in predstaviti ukrepe za preprečevanje VAP. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno (opisno) metodo dela, pri kateri nam je bila v pomoč domača, predvsem pa tuja literatura. Podatke smo iskali s pomočjo bibliografskega sistema Cobiss, prav tako pa tudi s tujimi iskalniki strokovne literature in člankov Pub Med, UpToDate, Medline in SpringerLink. Podatke smo analizirali in jih uredili v celoto. Različne raziskave ugotavljajo, da se VAP da uspešno zmanjšati, če ne celo popolnoma preprečiti. Potrebno je veliko truda, znanja in natančnosti pri delu predvsem medicinskih sester, da se VAP prepreči. Glavna dejavnika za preprečevanje VAP sta ustna nega in aspiracija dihalnih poti.
Ključne besede: ventilatorska pljučnica, preprečevanje VAP, ustna nega, subglotična aspiracija
Objavljeno v DKUM: 16.02.2016; Ogledov: 3505; Prenosov: 687
.pdf Celotno besedilo (751,01 KB)

9.
10.
Določitev laktata ob postelji v urgentni ambulanti
Darinka Purg, Andrej Markota, Matej Bernhardt, 2014, strokovni članek

Opis: Laktat je produkt anaerobnega metabolizma, ki ga lahko uporabimo za odkrivanje ogroženih bolnikov. V tem primeru je pomembno hitro odkrivanje, zgodnje ustrezno zdravljenje in kontrola uspešnosti zdravljenja. Če želimo odločanje o poteku zdravljenja podpreti z izvidom laktata, mora biti zdravniku izvid na voljo v najkrajšem možnem času. Obposteljni analizatorji omogočajo hitro določitev laktata. V prispevku predstavljamo možno vlogo obposteljnih analizatorjev za laktat pri obravnavi kritično bolnih, načine določitve laktata in omejitve. Uporaba obposteljnih analizatorjev za laktat je predstavljena na primeru dveh bolnikov s sepso. V prvem primeru je šlo za 73-letno žensko, pri kateri je bil takoj določen obpostelji laktat. Pri bolnici se je razvil septični šok z večorgansko odpovedjo. Po 14 dneh zdravljenja je bila odpuščena v domačo oskrbo. V drugem primeru je šlo za 62-letnega moškega, pri katerem je bil povišan laktat ugotovljen po treh urah. Bolnik je po 5 mesecih zdravljenja v enoti intenzivne terapije umrl. V prispevku je na primeru dveh bolnikov prikazana morebitna vloga določanja laktata ob postelji pri obravnavi bolnika v urgentnih ambulantah
Ključne besede: obposteljna diagnostika, urgentna medicina, triaža, laktat, kritično bolni
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1062; Prenosov: 40
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici