Search the digital library catalog

Abstract: Integracija rešitev za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov (SIEM) v oblačno okolje se je izkazalo za ključno novost na področju kibernetske varnosti. S finančnega vidika so rešitve SIEM v oblaku v primerjavi s tradicionalnimi sistemi lahko bistveno ugodnejša. Model sprotnega plačevanja zmanjšuje potrebno začetniško investicijo in zmanjšuje tekoče stroške vzdrževanja, kar organizacijam omogoča večjo finančno prilagodljivost. Centralizirana narava različnih sistemov v oblaku omogoča celovito spremljanje varnostnega stanja podjetja in poveča zmogljivosti podjetja, da pravočasno odkrije morebitne grožnje. Avtomatizirano odzivanje na incidente in analitika, ki temelji na strojnem učenju dodatno krepi varnost organizacije in zmanjšuje verjetnost človeških napak, posledično lahko organizacije svoje varnostne ekipe osredotoči na bolj pomembne naloge. Za razliko od tradicionalnih sistemov je SIEM v oblaku deležen stalnih posodobitev s strani ponudnika oblačnih storitev, kar pomeni da so organizacije zaščitene pred najnovejšimi varnostnimi grožnjami brez da bi bile same odgovorne za redno posodabljanje. Vendar prehod na SIEM v oblaku ni brez izzivov, zagotavljanje celovitosti podatkov in skladnosti z varnostnimi standardi je ključno za uspešno poslovanje in delovanje organizacije. Tukaj je torej še bolj pomembno, da organizacije izberejo ponudnike, ki izpolnjujejo stroge varnostne zahteve in ki imajo razvito celovito strategijo migracije vključno z oceno tveganja, načrt varnostnega kopiranja podatkov in obnovitnega načrta v primeru nesreče.
Keywords: kibernetska varnost, SIEM, oblačna infrastruktura, zasebnost, magistrska dela
Published in DKUM: 19.05.2025; Views: 0; Downloads: 32
Full text (1,49 MB)

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Globoki ponaredki pri tehnologiji pristopne kontrole na mobilnih napravah predstavlja tri, med seboj povezane, segmente sodobnega sveta skozi temo varnosti. V uvodnem delu predstavlja globoke ponaredke, opisuje nevarnosti, ki jih globoki ponaredki lahko predstavljajo ter opisuje možnosti njihovega prepoznavanja. V nadaljevanju je predstavljena uporaba tehnologije prepoznave obraza pri sistemih pristopne kontrole, konkretno na mobilnih napravah. Ker naloga opredeljuje delovanje sistema pristopne kontrole na mobilnih napravah, ki uporabljajo različne operacijske sisteme, je opisan način delovanja pristopne kontrole pri mobilnih napravah, na katerih sta nameščena operacijska sistema Android in iOS. V nadaljevanju diplomsko delo opisuje preizkus delovanja pristopne kontrole na mobilnih napravah, pri katerem je bil uporabljen globoki ponaredek, izdelan na podlagi fotografije uporabnika mobilne naprave. Kljub dejstvu, da je Akt o umetni inteligenci prišel v veljavo, ko so bili globoki ponaredki že dolgo med uporabniki spletnih vsebin, je zakonodaja na področju kaznivih dejanj, pri katerih je uporabljen globoki ponaredek obstajala že prej. To je v nalogi opredeljeno v poglavju o zakonodaji, kjer so navedena relevantna kazniva dejanja, ki jih je možno storiti z uporabo globokega ponaredka. Globoki ponaredki so opredeljeni tudi skozi pojem biometrije in varstva osebnih podatkov. Biometrija je opisana zaradi neposredne povezave z načinom prepoznave osebe oziroma preverjanja identitete.
Keywords: globoki ponaredki, pristopna kontrola, mobilne naprave, biometrija, osebni podatki, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.01.2025; Views: 0; Downloads: 43
Full text (4,21 MB)

Abstract: V magistrskem delu je bilo podrobno proučeno pojavljanje prevar s pametnimi pogodbami in kriptovalutami. Finančne prevare so spremljale človeštvo že vsaj od srednjega veka, ko so storilci izkoriščali vojne in se izdajali za bogate vojne ujetnike, da bi zbirali denar od nevednežev. Z razcvetom interneta so se te goljufije preselile na splet, kjer so njihov razvoj omogočili predvsem elektronska pošta in socialna omrežja. Sprva so storilce omejevale možnosti prenosa denarja od žrtve k njim, vendar pa je pojav kriptovalut, nevidnega, virtualnega plačilnega sredstva, ki ga omogočajo internet in računalniki, prinesel tudi izvedbo hitrih plačil brez nadzornikov ali posrednikov. Ta inovacija je omogočila tudi pojav posebnih programov, ki se imenujejo pametne pogodbe. V raziskavi so analizirane različne vrste prevar, ki so pogoste v svetu decentraliziranih financ (DeFi). Poseben poudarek je bil namenjen naravi pametnih pogodb, njihovi decentralizirani strukturi in ranljivosti za zlorabe. Ugotovljeno je, da pametne pogodbe odpravljajo potrebo po posrednikih ter omogočajo neposredno avtonomno izvrševanje pogodbenih določil. Kljub temu pa so obravnavane tudi inherentne nevarnosti in ranljivosti teh digitalnih orodij. Raziskava je identificirala specifične goljufive aktivnosti, povezane s pametnimi pogodbami, kot so ustvarjanje in nenadno izginotje projektov, manipulacija z zalogo kovancev ter izvrševanje skritih funkcij v pogodbah. Ocenjeni so gospodarski vplivi teh prevar na posameznike in širše finančne sisteme. Predstavljene so študije primerov, ki prikazujejo različne tehnike prevar, kot so Ponzijeve sheme in napadi s phishingom. Obravnavani so bili tudi izzivi pri regulaciji in varnosti pametnih pogodb zaradi pomanjkanja standardiziranega nadzora. Zaključeno je bilo, da kljub pomembnim prednostim pametnih pogodb njihova potencialna zloraba zahteva temeljit nadzor in robustne varnostne ukrepe.
Keywords: kriptovalute, pametne pogodbe, finančne prevare, magistrska dela
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 38
Full text (767,22 KB)

Abstract: Informacijska varnost je zaščita informacijskih virov, ki jih najdemo v sistemu informacijske tehnologije. Za njeno varnost so ključni trije pogoji: razpoložljivost, celovitost in zaupnost. Ko ti pogoji niso izpolnjeni, prihaja do različnih groženj, kot so manipulacija informacij, izsiljevalska programska oprema, socialni inženiring in mnoge druge. Pred tem se lahko zavarujemo z različnimi tehnikami ali orodji, ki so temu namenjeni. Med nekatere tehnike sodijo avtentikacija, avtorizacija, šifriranje, požarni zid in psevdominizacija. Najboljšo varnost zagotovimo tako, da uporabljamo več različnih tehnik hkrati. Kar se tiče orodij, obstaja več različnih vrst. V diplomski nalogi smo prestavili orodje Splunk, ki se uporablja za iskanje, spremljanje in analizo podatkov iz različnih virov. Za prikaz uporabe podatkov smo uporabili javno dostopne podatke »botsv3«, ki smo vpeljali v Splunk in prikazali na več različnih načinov. V zadnjem delu smo se posvetili raziskavi ozaveščenosti ljudi o informacijski varnosti in njihovem poznanju Splunka. V anketi je sodelovalo 130 anketirancev različnih starostnih skupin, ki so pomagali pri potrditvi oziroma zanikanju naših hipotez, ki smo jih postavili na začetku. Z rezultati smo dve hipotezi potrdili in eno zanikali.
Keywords: Splunk, informacijska varnost, podatki, grožnje, diplomske naloge
Published in DKUM: 25.09.2024; Views: 0; Downloads: 23
Full text (2,81 MB)

Abstract: V diplomskem delu sem želel raziskati kakšna je izkušnja uporabnika pametnega hotela in kakšno je zaupanje v hotelske storitve v takšnih hotelih, da bo varovalo informacije strank. Cilj je preučiti, kako sodobna digitalna tehnologija spreminja hotelirstvo in v kolikšni meri posega v posameznikovo zasebnost. Glede na to, da so pametni hoteli v zadnjih par letih prišli na tržišče, ogromno ljudi niti ne ve, da takšni hoteli obstajajo oz. še niso bivali v njem. V teoretičnem delu sem za lažje razumevanje razložil nekaj pojmov kot so informacijska varnost, pametni hotel. Nato sem predstavil kakšno tehnologijo lahko najdemo v pametnih hotelih. Omenil sem internet stvari, ki je eden od glavnih razlogov, da so se pametni hoteli sploh razvili. Varnost in zasebnost gostov je zelo problematičen del nudenja storitev v pametnih hotelih. Tu je je treba zelo paziti in skrbeti za pametne naprave, ki so na voljo gostu v hotelu ali v sami sobi. V zadnjem delu pa sem se dotaknil še osebnih podatkov in informacijske varnosti v samih hotelih. Zaupanje gosta v hotel, da bo varoval osebne podatke gostov je zelo pomembna naloga hotelskih organizacij. Gost namreč pričakuje, da bo organizacija skrbela za informacijsko varnost in odpravljala napake, ki bi jih sami zaznali, še predno pride do kakšnih resnejših incidentov. Pri raziskovalnem delu je bila z deskriptivno metodo preučena pretežno tuja literatura. V metodološkem delu naloge pa sem s pomočjo anketnega vprašalnika v elektronski obliki iskal odgovore na zastavljene hipoteze. Na podlagi zbranih informacij so se potrdile zastavljene hipoteze.
Keywords: informacijska varnost, pametni hoteli, zasebnost, diplomske naloge
Published in DKUM: 29.08.2024; Views: 109; Downloads: 42
Full text (985,37 KB)