1. Primer obrazilne konkurenčnosti feminativov na -ica in -ka pri moškospolskih tvorjenkah na -or in -atorIrena Stramljič Breznik, Tjaša Markežič, 2023, original scientific article Abstract: V prispevku na kratko predstavljamo mesto feminativov v besedotvorju in slovarjih slovenskega jezika. Nato na treh izbranih primerih moškospolskih tvorjenk s prevzetim obrazilom -or in njegovim alomorfom -ator prikažemo variantnost obrazil -ica in -ka. V slovenščini je predvidljivo, da se iz moškospolske tvorjenke z obrazilom -ator tvori dodajalni tip feminativov s -ka, iz moškospolske tvorjenke z obrazilom -or pa dodajalni tip feminativov z -ica. V primeru koordinator-ka (iz koordin-ator) in selektor-ica (iz selekt-or) raba to predvidljivost potrjuje, ne pa tudi v primeru senator-ka (iz senat-or), kjer bi pričakovali obliko senator-ica. Zato na danem primeru razložimo, zakaj bi lahko prišlo do razkoraka med jezikovnosistemsko predvidljivo razvrstitvijo feminativnega obrazila in tisto, ki se je uveljavila v dejanski rabi.
Keywords: slovenščina, besedotvorje, feminativi, variantna priponska obrazila
Published in DKUM: 31.05.2024; Views: 146; Downloads: 6
 Full text (8,03 MB)
This document has many files! More... |
2. Slovenščina na dlani 2Mojca Jerala-Bedenk, Mihaela Koletnik, Mira Krajnc Ivič, Simona Majhenič, Sandi Majninger, Matej Meterc, Polonca Šek, Natalija Ulčnik, Alenka Valh Lopert, Darinka Verdonik, Ines Voršič, Tjaša Markežič, 2019, professional monograph Abstract: Monografija predstavlja nadaljevanje publikacije Slovenščina na dlani 1, izdane v letu 2018. Prvi del prinaša rezultate projekta Slovenščina na dlani, ki ga v času od leta 2017 do leta 2021 izvajamo na Univerzi v Mariboru. Predstavljena je idejna zasnova učnega e-okolja, in sicer z vidika uporabniške izkušnje učitelja ter učenca. Ker bo e-okolje vsebovalo vaje in naloge s področja pravopisa, slovnice, frazeologije in besedil, so podane možnosti priprave vaj z ozirom na učni načrt in postopke avtomatizacije. Pri frazeologiji bomo ob nalogah ponudili tudi slovarske opise izbranih enot, zato je predstavljeno, katerih 100 frazemov in 100 pregovorov smo izbrali za natančnejšo obravnavo. Pojasnjeno je tudi, katera znanja bodo učeči se usvajali s pomočjo zbirke besedil, ki smo jo poimenovali BERTA. V drugem delu najdemo članke učiteljic slovenščine, ki sodelujejo v projektu. Na podlagi svojih izkušenj z učenci in dijaki predstavljajo izvirne ideje za obravnavo slovnice, leksikologije, frazeologije in besedilnih vrst ter izpostavljajo učinkovite učne metode, s katerimi so uspele osnovno- in srednješolce navdušiti za učenje in raziskovanje slovenščine. Na podlagi člankov ugotavljamo, da je mogoče vsako, tudi na videz suhoparno učno snov, učencem predstaviti kot izziv in jih s tem spodbuditi k ustvarjalnosti ter iskanju drugačnih rešitev.
Keywords: e-okolje, tipologija nalog, pravopis, slovnica, frazeologija, neumetnostna besedila, pouk slovenščine, učne metode
Published in DKUM: 17.02.2020; Views: 2226; Downloads: 78
 Link to file |
3. Feminativi v slovenskem jezikuTjaša Markežič, 2019, doctoral dissertation Abstract: Stališče družbe do posameznega spola in do družbenih razlik med žensko in moškim se odraža na posameznih ravneh življenja, tudi v jeziku. Dejstvo, da se namesto ženskih poimenovanj za bitja uporabljajo moška, lahko razložimo s tem, da ima slovnični spol možnost posploševanja. V Sloveniji se je začelo o tem razmišljati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, v nekaterih drugih državah pa že prej; ena od rešitev za neseksistično rabo jezika so feminativi. Tvorjenje le-teh je tipična besedotvorna možnost slovenščine in tudi drugih (slovanskih) jezikov, pri čemer je mogoča tvorba iz občnoimenske in lastnoimenske podstave. Feminativi se v slovenščini po teoriji Jožeta Toporišiča tvorijo na dva načina: (a) z dodajanjem ženskospolskega obrazila tvorjenkam moškega spola; (b) z zamenjavo celotnega ali le izglasnega dela moškospolskega obrazila z ženskospolskim ob isti podstavi. V pričujoči doktorski disertaciji nas zanima družbena prepoznavnost žensk, kot jo razberemo iz slovenskega jezikovnega sistema. Besedotvorje namreč omogoča prepoznavanje zakrite ali izražene družbene hierarhizacije. Namen je bil ugotoviti funkcijsko produktivnost feminativnih obrazil in njihovo pojavnost potrditi s pomočjo jezikovnih priročnikov in korpusov. Feminativi se sicer po Toporišiču (2004) lahko tvorijo z naslednjimi priponskimi obrazili: -a/-á, -ica/-íca, -ja, -ulja, -inja/-ínja, -ka, -ovka in -íčna. To velja za tvorbo iz občnoimenske in lastnoimenske podstave. Za raziskavo feminativne tvorbe v slovenščini smo uporabili različne jezikovne vire in ugotovili, da se v novejših virih pojavljajo še druga priponska obrazila, s katerimi tvorimo feminative, pri čemer nekatera nastopajo samo kot dodajalna, druga pa zgolj kot zamenjevalna. Raziskovali smo, kateri način tvorjenja feminativov v slovenščini prevladuje, z dodajanjem feminativnega priponskega obrazila samostalniku moškega spola ali z zamenjavo moškospolskega obrazila z ženskospolskim. Disertacija opozarja tudi na variantna feminativna obrazila (dve različni obrazili ali več ob enakem pomenu in podstavi). Pri analizi gradiva se je nabralo veliko število feminativov, kjer sta se ob isti podstavi pojavili dve ali več variantnih priponskih obrazil. Primerjava tovrstnih tvorjenk glede na kvalifikatorje v obeh izdajah Slovarja slovenskega knjižnega jezika in v Slovenskem pravopisu je pokazala njihovo slogovno zaznamovanost, večpomenskost in možnost zamenljivosti, korpusna analiza pa prikazuje njihovo pogostnost; glede na vse našteto bomo predlagali ustreznejši feminativ. Nadaljnja analiza dokazuje, da k večini moškospolskih poimenovanj bitij v sodobnem knjižnem jeziku feminativ že obstaja ali pa njegovo obliko lahko predvidimo. V posebnem poglavju smo obravnavali tvorbo feminativov iz lastnoimenske podstave. Proučevali smo ženskospolska poimenovanja za prebivalke, zbrana v slovarskem delu Slovenskega pravopisa kot podiztočnice pri zemljepisnih lastnih imenih, in priimkovne feminative, prav tako zbrane po Slovenskem pravopisu, analizo pa smo obogatili s korpusnimi podatki. Pri analizi prvih se kot najpogostejše ženskospolsko priponsko obrazilo še vedno kaže obrazilo -ka, pri priimkih pa opažamo zlasti, da je ženska kot družbeno bitje še vedno zapostavljena, priimkovni feminativi iz korpusa Gigafida pa izražajo izrazito negativno konotacijo.
V slovenskem besedotvorju so raziskave feminativov redke, celovite predstavitve in pregleda pa do zdaj sploh ni bilo. Gre za razvijanje novih besedotvornih spoznanj, ki so lahko povezana z družbeno realnostjo.
Keywords: jezikoslovje, besedotvorje, feminativ, priponsko obrazilo
Published in DKUM: 10.04.2019; Views: 2761; Downloads: 521
Full text (5,88 MB) |
4. (Ne)omejenost tvorbe feminativov v slovenščiniTjaša Markežič, 2018, original scientific article Abstract: Besedotvorne analize iz osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja ugotavljajo, da za vsa moškospolska poimenovanja bitij ni mogoče tvoriti ustreznega feminativa. Podatki iz jezikovnih korpusov in svetovnega spleta pa dokazujejo, da je njihova tvorba za večino njih ne samo možna, ampak celo že dokaj pogosta, nekateri feminativi pa si pot v vsakdanjo jezikovno rabo šele utirajo. Morebitna odsotnost nekaterih ženskospolskih oblik pa je lahko družbenozgodovinsko in biološko pogojena.
Keywords: slovenski jezik, besedotvorje, feminativi, spolna neenakost
Published in DKUM: 10.10.2018; Views: 1377; Downloads: 112
Full text (597,37 KB)
This document has many files! More... |
5. |
6. LEKSIKOLOŠKA ANALIZA OGLASOV V SLOVENSKEM GOSPODARJUTjaša Markežič, 2010, undergraduate thesis Abstract: Oglaševanje je pojav, ki nas spremlja vsak dan, na vsakem koraku. Ponudniki blaga in storitev se na različne načine trudijo pritegniti potrošnikovo pozornost; to v današnjem času počnejo prek različnih medijev ter z različnimi jezikovnimi in nejezikovnimi sredstvi. Oglasi pa se v medijih ne pojavljajo zgolj v zadnjih nekaj desetletjih. Prva oglaševalna besedila lahko srečamo že ob koncu 18. stoletja. Prvi del naloge zajemajo ustrezna teoretična izhodišča. Sledi leksikološka analiza oglasov iz prve polovice 20. stoletja. Izbrala sem časopis Slovenski gospodar ter pregledala oglasna besedila, ki so bila v njem objavljena leta 1928. Za analizo sem izbrala 36 z leksikološkega vidika najzanimivejših oglasnih besedil. Analiza posameznega oglasa je izvedena s pomočjo različnih jezikovnih priročnikov in zajema več vidikov: grafično izpostavljene lekseme, oblikoslovne posebnosti, medleksemska razmerja, stilno zaznamovanost besed, izvor besed, značilnosti besednih zvez in krajšav. Posebna pozornost je namenjena sredstvom za pritegnitev naslovnikove pozornosti, ki so se nekoliko razlikovala od današnjih. Oglaševalčev namen, to je ustvariti zanimivo, atraktivno in drugačno oglaševalno besedilo ter prepričati naslovnika v nakup izdelka ali koriščenje storitve, pa je skozi stoletja ostal enak.
Keywords: Ključne besede: oglas, oglaševanje, leksikologija, Slovenski gospodar.
Published in DKUM: 14.10.2010; Views: 2662; Downloads: 548
Full text (11,80 MB) |
7. MELJSKO ZBIRNO TABORIŠČE, KOT SO GA DOŽIVELI SLOVENSKI KNJIŽEVNIKITjaša Markežič, 2010, undergraduate thesis Abstract: Nemška okupacija dela slovenskega ozemlja v aprilu 1941 je za mnoge ljudi pomenila prelomnico v njihovem življenju. Okupator je prišel na Spodnjo Štajersko s ciljem, da jo čim prej ponemči. Vse tiste ljudi, ki bi jih pri tem načrtu lahko ovirali, so nacisti nameravali izgnati z okupiranega področja. Med žrtvami so se znašli tudi slovenski književniki, ki so s svojim poklicem, literarnim ustvarjanjem in narodno zavestjo motili okupatorja pri njegovih namenih. Za organizacijo izgona so nacisti najprej ustanovili preseljevalni štab v Mariboru in njemu podrejene organe, za tem pa uredili zbirna taborišča v različnih krajih Spodnje Štajerske. V Mariboru so v taborišče za izgnance preuredili del meljske vojašnice. Začele so se aretacije književnikov, ki so jih takoj prepeljali v meljsko kasarno ali katero drugo zbirno taborišče, kjer so čakali, da jih transport odpelje v izgnanstvo. Namenili so jih v različne kraje v Srbiji, nekatere tudi na Hrvaško. O izganjanju ljudi s področja Spodnje Štajerske so poročali različni slovenski časniki, problem izgnanstva pa je veliko književnikov upodobilo tudi v leposlovju.
Keywords: Ključne besede: nacizem, Spodnja Štajerska, slovenski književniki, meljsko zbirno taborišče, izgnanstvo.
Published in DKUM: 14.10.2010; Views: 3181; Downloads: 378
Full text (838,71 KB) |
