| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 84
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava različnih didaktičnih pristopov na usvajanje lokomotornih spretnosti mlajših otrok : diplomsko delo
Iza Smeh, 2024, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo najprej predstavili razvoj otroka in nato dejavnike, ki nanj vplivajo. To so dednost, okolje in lastna aktivnost. Predstavili smo gibanje, gibalni razvoj in otrokov gibalni razvoj. Opisali smo temeljne gibalne spretnosti, kamor spadajo pedipulacije oziroma lokomocije, manipulacije in sestavljena gibanja. Vse tri smo podrobneje opisali. Na koncu smo opisali, kaj so didaktični pristopi in dva predstavili, in sicer neposredno usmerjanje otroka in usmerjanje preko igre, ki sta bila ključna v raziskavi diplomske naloge. Otroci so se preko teh dveh didaktičnih pristopov učili lokomotornih spretnosti (tek, prisunski poskoki naprej, poskoki po eni nogi, hopsanje, skok v daljino z mesta in prisunski poskoki v stran). Vse tri skupine otrok (eksperimentalna skupina 1, eksperimentalna skupina 2 in kontrolna skupina) smo posneli, ko so te naloge izvajali, in gibanja otrok ocenili s pomočjo merskega postopka TGMD-3. Snemanje smo ponovili trikrat, saj smo posneli začetno, vmesno in končno stanje. Rezultate smo nato analizirali in jih interpretirali. Glavni cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, s katerim didaktičnim pristopom (neposredno usmerjanje ali usmerjanje preko igre) se otroci bolje naučijo ciljnega gibanja in kateri didaktični pristop jih je bolj motiviral. Skozi celotno raziskavo smo prišli do ugotovitve, da se otroci ciljnega gibanja bolje naučijo skozi igro, saj jih le-ta bolj motivira in je zanje bolj zanimiva.
Ključne besede: predšolski otroci, gibanje, temeljne gibalne spretnosti, lokomotorne spretnosti, didaktični pristopi, neposredno usmerjanje otrok, usmerjanje preko igre, TGMD-3
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 173; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

2.
Analiza igre in učenja na prostem z elementi tvegane igre : diplomsko delo
Eva Ocepek, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo predstavili pomen preživljanja časa na prostem, prav tako pa se bomo oprli tudi na tvegano igro, ki otrokom omogoča pridobivanje ključnih spretnosti in izkušenj. V teoretičnem delu bomo na podlagi različnih avtorjev raziskali igro in učenje na prostem v naravnem okolju in na igrišču, vlogo vzgojitelja, igre ob različnih letnih časih in vremenu, kakšne ovire se na prostem pojavljajo ter kako igra vpliva na gibalni razvoj. Osredotočili pa bi se tudi na tvegano igro, njen pomen, kategorije, vlogo vzgojitelja ter varnost in vzroke za morebitne poškodbe. V empiričnem delu pa bomo predstavili podatke, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom ter primerjali dobljene informacije z že opravljeno raziskavo Kosa in Jermana (2013). Poleg primerjave podatkov pa bomo z anketnim vprašalnikom preverili tudi mnenja slovenskih vzgojiteljev o tvegani igri. Pri anketnem vprašalniku je sodelovalo 139 vzgojiteljev/ic in pomočnikov/ic vzgojiteljev/ic z območja celotne Slovenije. Na podlagi anketnega vprašalnika lahko ugotovimo, da anketiranci prepoznajo vrednost preživljanja časa v naravnem okolju, kar kaže na ozaveščenost o pomembnosti naravnih izkušenj za otroke. Prav tako pa se opazi razumevanje pomena in koristi tvegane igre za razvoj otrok in hkrati potrebo po ustvarjanju varnega okolja za tovrstno igro.
Ključne besede: predšolski otrok, otroško igrišče, naravno okolje, tvegana igra, vloga vzgojitelja
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 231; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

3.
Temeljni gibalni vzorci predšolskih otrok v drugem starostnem obdobju : diplomsko delo
Klara Časar, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili razvoj temeljnih gibalnih vzorcev predšolskih otrok v drugem starostnem obdobju. V teoretičnem delu smo raziskali temeljne gibalne vzorce ter njihov pomen za otroka, naravne oblike gibanj, grobo in fino motoriko otroka ter gibalni razvoj predšolskih otrok drugega starostnega obdobja. Prav tako smo primerjali temeljne gibalne vzorce med otroki in predstavili, kakšen vpliv ima gibalno/športna dejavnost na zdravje otroka ter kako okolje vpliva na otrokovo gibalno/športno dejavnost. V empiričnem delu smo ugotavljali razlike v temeljnih gibalnih vzorcih med različno starimi otroki, med spoloma ter med različno hranjenimi otroki. Raziskava je temeljila na vzorcu 154 otrok iz različnih vrtcev, starih od 3 do 6 let, ki so se razlikovali glede na starost, spol ter hranjenost. Ugotovili smo, da se med različno starimi otroki pojavljajo statistično značilne razlike v gibalnih nalogah, med tem ko med dečki in deklicami pri izvedbi večine gibalnih nalog ni bilo statistično značilnih razlik. Prav tako ni bilo statistično značilnih razlik pri gibalnih nalogah med različno hranjenimi otroki. Ugotovili smo, da je otroku treba v zgodnjem otroštvu zagotoviti čim več učenja, ki pozitivno vpliva na njegov nadaljnji razvoj, mu nuditi spodbude in mu zastavljali ustrezne izzive ter naloge ter tako pozitivno vplivati na njegov gibalni razvoj. Otroka moramo prav tako navajati na zdravo prehrano, saj je tudi ta ključnega pomena za njegov razvoj.
Ključne besede: temeljni gibalni vzorci, predšolski otroci, gibalni razvoj, gibalno/športna dejavnost, naravne oblike gibanja
Objavljeno v DKUM: 02.02.2024; Ogledov: 421; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (436,36 KB)

4.
Temeljne gibalne spretnosti z žogo predšolskih otrok v drugem starostnem obdobju : diplomsko delo
Nadja Štopfer, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo izbrali 7 spretnosti z žogo in ugotavljali, pri katerem letu jih otrok obvlada. Z vidika grobe motorike spretnosti z žogo zajemajo metanje, udarjanje in lovljenje, ki smo jih preverili z naslednjimi nalogami: soročni udarec s kijem, udarjanje žoge na mestu, lovljenje žoge, brca žoge, met žoge nad glavo in met žoge spodaj. V študiji je po podpisanem soglasju staršev sodelovalo 154 predšolskih otrok, starih med 3 in 6 let (28 otrok starih 3 leta; 17 starih 3,5; 17 starih 4 leta; 19 starih 4,5; 25 starih 5 in 35 starih 6 let). Za preverjanje spretnosti z žogo je bil uporabljen standardiziran merki protokol iz TGMD-3. Otroke se je pri izvajanju nalog snemalo. Podatki kažejo, da večina otrok v prvih treh letih še ni dosegla popolnega obvladovanja izbranih spretnosti z žogo. Vendar pa se v naslednjem triletju postopoma izboljšujejo in pridobivajo različne spretnosti z žogo, pri čemer večina doseže obvladovanje teh izbranih spretnosti.
Ključne besede: spretnosti z žogo, predšolski otrok, groba motorika
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 295; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

5.
Analiza vrtčevskega okolja za gibalni razvoj mlajših otrok s pomočjo ocenjevalne lestvice ecers-3 : diplomsko delo
Manja Čokl, 2023, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil s pomočjo lestvice ECERS-3 analizirati vrtčevsko okolje za gibalni razvoj mlajših otrok. V teoretičnem delu smo opisali gibalni razvoj otroka in področja, ki se vežejo na posamezne postavke v ocenjevalni lestvici. V empirični raziskavi smo uporabili neslučajnostni vzorec. Pri analizi so sodelovali trije vrtci iz različnih krajev Slovenije.
Ključne besede: predšolski otroci, vzgojitelj, lestvica ECERS-3
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 255; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (612,72 KB)

6.
Primerjava dveh merskih postopkov za spremljanje razvoja gibalnih kompetenc v zgodnjem otroštvu : diplomsko delo
Zala Rezar, 2023, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo predstavili otrokov gibalni razvoj, gibalne spretnosti, gibalno kompetentnost in dosedanje raziskave na področju merjenja gibalnega razvoja. V naslednjem delu smo podrobno opisali merski postopek oz. baterijo MOBAK-KG (Basic motor competencies in kindergarten), preko katere smo pridobivali podatke o gibalnem stanju otrok. Naloge, ki so se ocenjevale po merskem postopku MOBAK-KG, smo izvedli v vrtcu. Pridobljene rezultate pa smo kasneje primerjali z že dobljenimi rezultati merskega postopka TGMD-3. Rezultate smo urejali in primerjali v programu SPSS, v katerem smo pridobili podatke in jih analizirali. Glavni cilj diplomske naloge je bil primerjati zgoraj omenjena postopka, kakšne so njune statistične značilne pozitivne povezanosti in razlike med lokomotornimi in manipulativnimi spretnostmi. Ugotovili smo, da med merskima postopkoma MOBAK-KG in TGMD-3 v lokomotornih in manipulativnih spretnostih ni statistično pozitivne povezave. Obstajajo pa povezave med posameznimi lokomotornimi nalogami, kot so hoja po gredi in poskakovanje, preval naprej in poskakovanje, poskakovanje in tek, med obema tekoma, hopsanje in skok v daljino ter hopsanje in prisunski poskoki v stran. Povezave med posameznimi manipulativnimi nalogami pa so med udarcem s kijem in udarcem z loparjem, udarcem z loparjem in vodenjem žoge, vodenjem in lovljenjem žoge, brcanjem žoge in metom žoge od zgoraj, metom žoge od spodaj in vodenjem žoge, ciljanjem tarče z žogico in lovljenjem žoge ter vodenjem žoge z roko in vodenjem žoge z nogo. Ugotovili smo še, da so statistično značilne razlike med lokomotornimi in manipulativnimi nalogami.
Ključne besede: predšolski otroci, gibanje, gibalni razvoj, gibalna kompetenca, merski postopki, MOBAK-KG, TGMD-3
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 459; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

7.
UPEŠNOST SIMETRIČNEGA IN ASIMETRIČNEGA UČENJA NA USVAJANJE MANIPULATIVNIH SPRETNOSTI V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Marina Čuček, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Uspešnost simetričnega in asimetričnega učenja na usvajanje manipulativnih spretnosti v predšolskem obdobju je teoretično in empirično. Namen diplomske naloge je bilo ugotoviti, kateri način (simetričen ali asimetričen) učenja je v predšolskem obdobju boljši za usvajanje manipulativnih spretnosti. V teoretičnem delu so predstavljeni delovanje, hemisferičnost možganov in psihomotorično učenje. Predstavljene so zakonitosti otrokovega razvoja, dejavniki razvoja, celostni razvoj ter značilnosti in razvoj otrokovega živčnega sistema. V nadaljevanju sta opisana lateralnost in dominantni profil. Podrobno je opisan razvoj lateralnosti po časovnih obdobjih v otrokovem razvoju. Pojasnjeni so tudi pojmi bilateralni transfer, simetrično in asimetrično učenje ter manipulacijske spretnosti. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, s katero sem ugotavljala uspešnost simetričnega in asimetričnega učenja z dominanto oz. nedominantno roko in nogo. V raziskavo sem vključila 38 otrok, s katerimi sem vadila po simetričnem in asimetričnem konceptu vadbe. Rezultati so pokazali, da je boljši asimetričen koncept učenja, kjer otroci vadijo le z dominantno okončino. Vadba z obema okončinama je otrokom prinesla slabše končne rezultate meritev.
Ključne besede: Otrokov gibalno-motorični razvoj, lateralnost, dominantnost, simetrično in asimetrično učenje, transfer, bilateralni transfer
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 259; Prenosov: 0

8.
Analiza primernosti vrtčevskega okolja za telesni in gibalni razvoj predšolskih otrok : diplomsko delo
Nika Šlamberger, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Analiza primernosti vrtčevskega okolja za telesni in gibalni razvoj predšolskih otrok smo v teoretičnem delu predstavili različna okolja, ki se pojavijo v vrtcu. Dotaknili smo se tudi različnih didaktičnih sredstev, ki so pomembna za telesni razvoj otrok. Predstavili smo različne načine sodelovanja med starši in vzgojitelji. Opisali smo vlogo vzgojitelja in vlogo vrstnikov pri igri otrok. Na koncu pa smo opisali še dejavnike primernosti okolja za telesni in gibalni razvoj otrok. V empiričnem delu je bil naš namen analizirati in ugotoviti, ali je vrtčevsko okolje primerno za telesni in gibalni razvoj predšolskih otrok, pri čemer smo bili osredotočeni na podpiranje telesne dejavnosti in kritičnega mišljenja otrok ter odnos med starši/skrbniki in vzgojitelji. Analizo smo izvedli s pomočjo ocenjevalne lestvice gibalnega okolja otrok starih 2 do 6 let. Glavne ugotovitve so bile, da imajo vrtci v večini primerno okolje za telesni in gibalni razvoj, vendar se vseeno marsikje pojavljajo pomanjkljivosti, katere bi bilo potrebno izboljšati, da bi se otrokom zagotovilo še boljše okolje. Ugotovljeno je bilo tudi to, da se nekatere vzgojiteljice veliko bolj trudijo in spodbujajo telesni in gibalni razvoj kot druge ter da je odnos med starši/skrbniki in vzgojitelji v večini vrtcev med dobrim in odličnim.
Ključne besede: Vrtčevsko okolje, telesni razvoj, MOVERS, gibanje otrok.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2023; Ogledov: 418; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (778,74 KB)

9.
Primerjava učinka vadbene ure in vadbe po želji otrok na spretnosti z žogo : diplomsko delo
Nika Muzel, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu primerjamo učinkovitost usvajanja spretnosti z žogo pri otrocih z vadbeno uro (strukturirana gibalna dejavnost) in z dejavnostjo po želji otrok (nestrukturirana gibalna dejavnost). V teoretičnem delu je opisan gibalni razvoj otroka in razvoj njegove grobe motorike s pripadajočimi raziskavami. Predstavljene so temeljne gibalne spretnosti, vadbena ura in vadba po želji otrok kot različni organizacijski obliki dela v predšolskem obdobju. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem vzorcu otrok iz Vrtca Mavrica Vojnik, starih od štiri do šest let. Na osnovi rezultatov, pridobljenih z raziskavo, smo ugotovili, da sta za delo v predšolskem obdobju pomembna tako vadbena ura kot dejavnost po želji otrok. Za nekatere spretnosti z žogo je učinkoviteje, če jih otroci usvajajo preko vadbene ure, pri drugih pa se učinkovitost poveča, če otrokom ponudimo pripomočke in imajo priložnost, da sami spoznavajo gibanje.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, vadbena ura, vadba po želji otrok
Objavljeno v DKUM: 18.08.2023; Ogledov: 399; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

10.
Povezanost med telesnimi značilnostmi in kvaliteto izvedbe gibanja predšolskih otrok : diplomsko delo
Nina Domanjko, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Povezanost med telesnimi značilnostmi in kvaliteto izvedbe gibanja predšolskih otrok smo v teoretičnem delu prikazali sestavo človeškega telesa, prehrano, delovanje in vlogo kostnega, mišičnega in maščobnega tkiva, indeks telesne mase in temeljne gibalne spretnosti. Namen dela je bil preučiti povezanost med telesno sestavo in gibalno spretnostjo predšolskih otrok. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Na vzorcu 24 dečkov in 15 deklic iz vrtcev v Mariboru smo poskušali ugotoviti, ali je količina maščobnega tkiva negativno povezana z izvedbo lokomotornih spretnosti mlajših otrok, ali je indeks telesne mase negativno povezan z izvedbo lokomotornih spretnosti mlajših otrok, ali je količina maščobnega tkiva negativno povezana z izvedbo manipulativnih spretnosti mlajših otrok ter ali je indeks telesne mase negativno povezan z izvedbo manipulativnih spretnosti mlajših otrok. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da ne obstaja povezava med nobeno od izpostavljenih spremenljivk, tako da hipotez nismo potrdili. Rezultati so nas presenetili, saj smo povezavo pričakovali, prav tako pa so podobne raziskave potrjevale povezave med izpostavljenimi koncepti.
Ključne besede: telesna sestava, gibanje, lokomotorne spretnosti, manipulativne spretnosti, indeks telesne mase.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 464; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (718,17 KB)

Iskanje izvedeno v 14.56 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici