Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Povezanost med ljudmi in živalmi ima velik pomen. Ljubezen do njih se izraža že v zgodnjem otroštvu. V mnogih primerih otrok od rojstva odrašča z živaljo. Že v samih vrtcih so živali vključene v razne programe in neredko se zgodi, da otroke živali obiščejo v skupini ali pa živali skupina obišče v njihovih življenjskih prebivališčih. Namen našega diplomskega dela je ugotoviti, ali je jahalni program v predlagani obliki primeren za predšolske otroke in koliko pripomore k razvoju otrokovih gibalnih sposobnosti, kot sta v našem primeru ravnotežje in koordinacija. Glavni cilji diplomskega dela so bili ugotoviti, v kolikšni meri jahalni program pripomore k razvoju gibalnih sposobnosti predšolskih otrok in ugotoviti, v kolikšni meri otroci že poznajo konja in osnove jahanja. Tekom opravljanja raziskave za diplomsko delo smo preverili tudi nekaj vaj, in sicer kako lahko izboljšamo ravnotežje in koordinacijo z vajami na konju, ki pripomorejo h gibalnemu razvoju predšolskega otroka. Opredelili smo tudi sam potek učenja jahanja mlajših otrok in posamezne faze, ki jih mora poznati vsak jahač oziroma učitelj jahanja. Sam potek vaj in faze se med seboj dopolnjujejo, tako da lahko otrok postopoma napreduje, ne da bi bila kakšna vaja prezahtevna oziroma prelahka, saj bi s tem lahko dosegli slabši rezultat. S pridobivanjem podatkov ob opazovanju otrok smo prišli do zaključka, da otroci postopoma z vajami in vztrajnostjo napredujejo in izboljšujejo gibalne sposobnosti, vendar za to potrebujejo več časa, saj v obdobju enega tedna ne pokažejo velikega napredka. Potrebno je tudi upoštevati, da sama teorija o pristopu h konju in delu s konjem ni takšna, kot je opisana, ker je potrebno upoštevati tudi otroka in njegov interes, njegov pristop in samo sprejemanje "velike živali", ki stoji pred njim. Marsikdo ima veliko željo, da bi imel nekega dne stik s konjem, a ima vendarle pomisleke, ko pride do tega, saj se sprašuje, kaj vse se lahko zgodi in si ne upa konja niti pobožati. Vendar, če pri tem uporabljamo primeren pristop, lahko željo v človeku oz. otroku spodbudimo in mu pomagamo prebroditi strah, ki ga tisti trenutek obdaja oz. doživlja. Za učenje jahanja mlajših otrok moramo vsekakor izhajati iz otrokove razvojne stopnje in morfoloških značilnosti, upoštevati moramo otrokove že usvojene gibalne sposobnosti in obenem vključiti v proces način učenja tako konja kot tudi otroka, saj se med seboj razlikujejo glede dojemljivosti gibalnih nalog.
Ključne besede: konj, predšolski otrok, pomen jahanja, razvoj gibalnih sposobnosti
Objavljeno v DKUM: 21.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,41 MB)

Opis: Existing research provides ambiguous evidence for associations between motor competency and motor creativity. Therefore, this study examined the association between motor skill proficiency and motor creativity. The Test of Gross Motor Development (second edition) and Bertsch's motor creativity test were used to assess motor skill proficiency and motor creativity among 39 children aged five to six. Results revealed that motor proficiency and motor creativity are not interrelated traits. Therefore, it is necessary to use different teaching strategies to promote these traits. Teaching with direct instructions and reproduction of demonstrated movement is probably the most appropriate to acquaint children with motor skills. Learning through play with less explicit teaching instructions and emphasis on motivating children to find novel and original solutions to the motor tasks is probably more suitable for facilitating motor creativity.
Ključne besede: physical education, didactics, motor behaviour
Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: This conference proceeding, titled "Rethinking Childhood III – Teaching for an Inclusive, Technologically Competent, and Towards Sustainability Oriented Society," encapsulates 39 research contributions that collectively aim to advance educational practices. The studies presented address a variety of themes including inclusive education, the integration of technology in teaching, and promoting sustainability through educational initiatives. The research spans diverse methodologies and educational levels, from preschool to higher education, highlighting innovative approaches to curriculum development, digital literacy, and competency-based learning. Key findings demonstrate the importance of fostering an inclusive environment, utilizing digital tools effectively, and encouraging sustainable practices within educational settings. This compilation of contributions provides valuable insights for educators, policymakers, and researchers dedicated to evolving educational frameworks to meet the demands of a modern, interconnected, and sustainable society.
Ključne besede: digitalna pismenost, pedagoške inovacije, okoljsko izobraževanje, enakost v izobraževanju, izobraževalna politika, učne tehnologije, profesionalni razvoj strokovnih delavcev, oblikovanje kurikula, vključenost otrok in mladine
Objavljeno v DKUM: 18.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 62
Celotno besedilo (5,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Gibalni razvoj je ključen za celostni razvoj otrok in razvijanje njihovih gibalnih spretnosti. Le-te niso pomembne le za fizično zdravje, temveč tudi za druge aspekte otrokovega razvoja. Vendar živimo v svetu, kjer digitalni tehnologiji skorajda ne moremo ubežati. Digitalna tehnologija prinaša tako prednosti kot slabosti, ki pa vplivajo na otrokov razvoj. Namen našega diplomskega dela z naslovom Digitalna tehnologija in gibalni razvoj otrok v predšolskem obdobju, je bil raziskati, ali obstaja povezava med uporabo digitalne tehnologije in gibalnim razvojem otrok. V teoretičnem delu so opisani gibalni razvoj in digitalna tehnologija ter njeni potenicalni vplivi na gibalni razvoj. V empiričnem delu smo z merskim postopkom TGMD-3 ocenili gibalne spretnosti 30-ih otrok, starih 4-6 let. Postopek je razdeljen na dva sklopa nalog, in sicer lokomotorne spretnosti in spretnosti z žogo. Otroke smo ocenili dvakrat, seštevek ocen pa nam je povedal rezultat vsake od dveh skupin gibalnih nalog. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo s pomočjo merskega postopka TGMD-3 za neodvisne vzorce ugotovili, da večja izpostavljenost digitalni tehnologiji pri predšolskih otrocih negativno vpliva na ocenjene gibalne spretnosti.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, digitalna tehnologija, merski postopek TGMD-3
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 636; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,35 MB)

Opis: V teoretičnem delu smo najprej predstavili razvoj otroka in nato dejavnike, ki nanj vplivajo. To so dednost, okolje in lastna aktivnost. Predstavili smo gibanje, gibalni razvoj in otrokov gibalni razvoj. Opisali smo temeljne gibalne spretnosti, kamor spadajo pedipulacije oziroma lokomocije, manipulacije in sestavljena gibanja. Vse tri smo podrobneje opisali. Na koncu smo opisali, kaj so didaktični pristopi in dva predstavili, in sicer neposredno usmerjanje otroka in usmerjanje preko igre, ki sta bila ključna v raziskavi diplomske naloge. Otroci so se preko teh dveh didaktičnih pristopov učili lokomotornih spretnosti (tek, prisunski poskoki naprej, poskoki po eni nogi, hopsanje, skok v daljino z mesta in prisunski poskoki v stran). Vse tri skupine otrok (eksperimentalna skupina 1, eksperimentalna skupina 2 in kontrolna skupina) smo posneli, ko so te naloge izvajali, in gibanja otrok ocenili s pomočjo merskega postopka TGMD-3. Snemanje smo ponovili trikrat, saj smo posneli začetno, vmesno in končno stanje. Rezultate smo nato analizirali in jih interpretirali. Glavni cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, s katerim didaktičnim pristopom (neposredno usmerjanje ali usmerjanje preko igre) se otroci bolje naučijo ciljnega gibanja in kateri didaktični pristop jih je bolj motiviral. Skozi celotno raziskavo smo prišli do ugotovitve, da se otroci ciljnega gibanja bolje naučijo skozi igro, saj jih le-ta bolj motivira in je zanje bolj zanimiva.
Ključne besede: predšolski otroci, gibanje, temeljne gibalne spretnosti, lokomotorne spretnosti, didaktični pristopi, neposredno usmerjanje otrok, usmerjanje preko igre, TGMD-3
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 248; Prenosov: 94
Celotno besedilo (2,21 MB)