1. Povezanost med družbeno odgovornostjo organizacij in odzivi potrošnikov z vidika marketingaAna Lambić, 2021, magistrsko delo Opis: Organizacije se kot posledica globalizacije soočajo z različnimi izzivi in močno konkurenco na tržišču. Posledično vedno pogosteje zasledimo pojem družbene odgovornosti organizacij, katero opredelimo kot zavedanje organizacij, da so del širše družbe ter da so odgovorne za svoje vplive, ki jih imajo na družbo in okolje. Le-ta ima pozitiven vpliv na odzive potrošnikov, kot so nakupni namen, zaupanje, zvestoba, zadovoljstvo, namen ponovnega nakupa, ugled, spoštovanje in pripravljenost večjega vložka. Namen dela je bil predstaviti teoretično podlago družbene odgovornosti organizacij in odzivov potrošnikov z vidika marketinga ter ugotoviti medsebojno povezanost med obravnavanima področjema. Za potrebe raziskave je bil uporabljen raziskovalni pristop, in sicer najprej s kritičnim pregledom sekundarnih virov literature in nato s kvantitativnim pristopom, za katerega so bili podatki zbrani z anketo. Sledila je interpretacija ugotovitev. Raziskava je pokazala, da je družbena odgovornost organizacij zelo pomemben dejavnik pri odločitvi za nakup pri potrošnikih, pri katerih je na podlagi raziskave moč zaznati pomanjkanje informacij z obravnavanega področja. Družbena odgovornost organizacij ima pozitiven vpliv na vse omenjene odzive potrošnikov, ki pa se razlikujejo glede na starost potrošnika. Družbena odgovornost organizacij je pomembna metoda za razvoj dolgotrajnega dobrega odnosa z deležniki, zato je zelo pomembno celovito poznavanje področja, ki ima pozitiven vpliv na obnašanje potrošnikov.
Ključne besede: družbena odgovornost organizacij, odzivi potrošnikov, marketing, organizacija, management
Objavljeno: 06.04.2021; Ogledov: 40; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (1,16 MB) |
2. Vpliv prevoza na delo na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenjaIvana Tušek, 2021, magistrsko delo Opis: Ritem življenja je danes zelo hiter in vsaka prosta minuta, ura pomeni zelo veliko. V Sloveniji imamo srečo, da je država majhna in so vsa mesta relativno blizu, ampak še vedno nam ura vožnje do službe pomeni ogromno. Ravno zaradi tega, ker je Slovenija majhna in smo, če ni gneče na cesti, v namembnem kraju dokaj hitro, nam je zelo pomembno, da je delovno mestu kar se da blizu doma. Ni pa vedno tako in veliko ljudi se v službo vozi v sosednji kraj ali pa v prestolnico, v Ljubljano.
Zanima nas, kako ljudje, ki so redno zaposleni, hodijo v službo: ali se veliko poslužujejo javnega prevoza ali se raje vozijo z osebnim avtomobilom. Poleg tega nas zanima, koliko jim je pomemben prosti čas in čas, ki ga preživijo z družino ter najbližjimi. V raziskovalnem delu smo analizirali podatke, zbrane z anketo. Ciljnih skupin nismo imeli, želeli smo čim večji vzorec.
Pri nas je javni prevoz slabo organiziran, povezave in vozni redi so slabi, vlaki niso zelo hitri, poleg tega ni velike razlike v porabi denarja, če se v službo peljemo z osebnim avtomobilom. Pri osebnih avtomobilih pa nastane problem parkirnih mest. Nima vsako podjetje dovolj parkirišča za vse zaposlene, zato se določeni vozijo v službo skupaj ali pa grejo prej od doma, da najdejo brezplačno parkirišče.
Veliko ljudi ima fokus na karieri in ugledu, ampak poleg tega jim ogromno pomeni tudi prosti čas, ki ga preživijo sami ali pa s svojo družino, zato se za prevoz na delo odločajo za tisti transport, ki je najhitrejši in tudi najcenejši.
Ključne besede: javni prevoz, družina, prosti čas, zaposleni, delovni čas
Objavljeno: 02.04.2021; Ogledov: 79; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,08 MB) |
3. Vpliv team-buildinga na zadovoljstvo zaposlenih v podjetju janus trade,d.o.o.Lea Gregorin, 2020, diplomsko delo Opis: Obravnavali smo vpliv team-buildinga na zadovoljstvo zaposlenih v podjetju Janus Trade, d.o.o. Obiskovanje programov team-building se je izkazalo kot pomemben dejavnik pri zagotavljanju zadovoljstva zaposlenih. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojem zadovoljstvo pri delu, kaj pomeni in kdaj je pravzaprav posameznik zadovoljen pri delu. Potem smo opredelili tim in timsko delo. Prikazali smo, kako je sestavljen tim, razvoj in oblikovanje tima in opredelili timske vloge. Na koncu pa smo opredelili team-building. Predstavili smo vrste team-buildingov, prednosti in slabosti, dotaknili smo se tudi današnje realnosti in ugotavljali, ali so virtualni team-buildingi nova realnost, ter na koncu tudi predstavili potek programov team-building.
V empiričnem delu smo z anketnim vprašalnikom ugotavljali, kako pogosto podjetje, ki smo ga izbrali, organizira programe team-building, kakšne oblike izbirajo, kako ti programi vplivajo na medsebojne odnose zaposlenih in razvoj tima ter kakšno je splošno zadovoljstvo zaposlenih v podjetju. Ob koncu smo na osnovi empiričnega dela odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja in potrdili oziroma ovrgli postavljene hipoteze. Navedli smo tudi nekaj priporočil, ki bi podjetju še dodatno pomagala pri izboljšanju zadovoljstva zaposlenih in izbiri pravilnih oblik programov team-building.
Ugotovili smo, da so zaposleni v podjetju po izvedbi programov team-building v veliki večini bolj motivirani za delo, njihova produktivnost se zviša, bolje se razumejo s svojimi sodelavci in bolj so povezani. Izvajanje programa team-building, v tem primeru zabavnega, vpliva na splošno zadovoljstvo v podjetju, zaposleni pa imajo do izvajanja teh programov zelo pozitiven odnos. Večino izmed teh odgovorov smo tudi pričakovali.
Postavili smo hipoteze, da team-building vpliva na zadovoljstvo zaposlenih, da obstaja povezanost med udeležbo na team-buildingu in zadovoljstvom na delovnem mestu, da team-building pozitivno vpliva na medsebojne odnose zaposlenih in da med zaposlenimi v režiji in operativi obstajajo značilne razlike glede mnenja, ali jim team-building omogoča osebnostni in strokovni razvoj. Potrdili smo prvo hipotezo, da team-building vpliva na zadovoljstvo zaposlenih, in tretjo, da team-building pozitivno vpliva na medsebojne odnose zaposlenih. Preostalih dveh hipotez nismo mogli potrditi. Rezultati pa bi bili verjetno drugačni, če bi imelo podjetje več zaposlenih, kar pomeni večji vzorec anketirancev.
Menimo, da se podjetje odloča za pravilno obliko team-buildinga, ki je v tem primeru zabavni team-building, saj iz rezultatov vidimo, da pozitivno vpliva na zaposlene in ima dejanski učinek pri zadovoljstvu in medsebojnih odnosih. Na splošno so zaposleni v podjetju zadovoljni, kar je spodbudno. Podjetje bi lahko poleg zabavne oblike delavnic dodalo še izobraževalni program, ki bi vplival na osebnostni in strokovni razvoj zaposlenih, vendar morajo spremljati, ali bo še vedno enak učinek na zaposlene. Ne želimo si seveda, da bi podjetje spremenilo vrsto izbora programa team-building in s tem povzročilo, da zaposleni ne bi bili zadovoljni oziroma izobraževanja ne bi dobro sprejeli.
Ključne besede: team-building, zadovoljstvo zaposlenih, tim, zaposleni
Objavljeno: 14.12.2020; Ogledov: 121; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,63 MB) |
4. Ustanovitev podjetja s pomočjo projekta spotNina Stošić, 2020, diplomsko delo Opis: Podjetniki se na samostojno podjetniško pot podajo zaradi želje po ustvarjanju in samostojnosti ali pa iz nuje. Ne glede na razlog ustanovitve podjetja vse osebe imenujemo z enako besedo - podjetnik. Potencialni podjetniki so večinoma nevešči in negotovi v svoje postopke, ko se podajo na podjetniško pot. Z začetki so vedno težki in negotovi, zato so v državi prisotne razne ustanove za svetovanje in usmerjanje.
V začetku teoretičnega dela smo proučili naslednje osnovne pojme: podjetništvo, podjetnik, podjetje, samostojni podjetnik in družba z omejeno odgovornostjo. V nadaljevanju smo med seboj primerjali najpogostejši formalnopravni obliki. Izpostavili smo ključne razlike med samostojnim podjetnikom in družbo z omejeno odgovornostjo. Dotaknili smo se tudi predstavitve podatkov iz poslovnega izida in podatkov iz bilance stanja, ki so zabeleženi v AJPES.
Odgovore na raziskovalna vprašanja smo pridobili pri intervjuvankah, ki zasedajo različna mesta v projektu SPOT. Njihove odgovore smo analizirali in primerjali tako, da smo lahko dobili celostno sliko z vseh nivojev. Z analizo njihovih odgovorov smo odgovorili na štiri raziskovalna vprašanja. Zanimalo nas je, ali je državna podpora kakovostnih storitev podpornega okolja za potencialnega podjetnika pri ustanovitvi podjetja potrebna. Dotaknili smo se tudi problematike informiranja in izvajanja storitev s strani podpornega okolja za podjetništvo v Sloveniji. Zanimalo nas je, kdaj ima podporno okolje na podjetnika večji vpliv in kako sistem SPOT krepi podjetniško kulturo.
Ugotavljamo, da je podporno okolje v Sloveniji zelo pestro. Sklepamo, da je državna podpora kakovostnih storitev za neveščega potencialnega podjetnika potrebna. Bistvo podpornega okolja za potencialnega podjetnika je izluščiti ustrezne informacije in mu ponuditi ustrezno svetovanje. Potrdili smo, da potencialni podjetnik pridobi ustrezne in ključne informacije na enem mestu, hkrati pa je tudi deležen ustreznega svetovanja. V nadaljevanju raziskave smo ugotovili, da je svetovanje na točki SPOT Svetovanje prilagojeno tako potencialnim podjetnikom kot tudi že ustaljenim. Ugotovili smo, da so storitve v korelaciji z ustanovitvijo podjetja nepogrešljive. Ker je projekt relativno nov v svetu podjetništva, znamka SPOT še ni tako zelo prepoznavna.
Ključne besede: podjetništvo, podjetnik, ustanovitev podjetja, projekt SPOT, točka SPOT Svetovanje
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 98; Prenosov: 18
Celotno besedilo (518,16 KB) |
5. Družbena omrežja kot orodje mednarodnega marketingaMaruška Padar, 2020, diplomsko delo Opis: Raziskovali smo družbena omrežja kot orodje mednarodnega marketinga. Osredotočili smo se na družbena omrežja Facebook, Instagram in TikTok. Raziskali smo, če jih je smiselno uporabiti kot svoje marketinško orodje, katere starostne skupine jih največ uporabljajo, kakšen vpliv imajo na potencialne potrošnike, se zaradi družbenih omrežij pogosteje odločajo za nakup ter če zaradi njih lažje pridobivajo informacije. V prvem delu so predstavljene teoretične osnove izbranega področja in orodja, ki smo jih uporabljali za pridobitev rezultatov raziskave. Preizkus je obsegal pridobitev rezultatov anketnega vprašalnika, ki so ga reševali tako Slovenci kot tujci, kar nam je omogočalo vpogled na mednarodni trg. S statističnimi analizami smo potem rezultate preverili in prišli do glavnih ugotovitev. Ugotovili smo, da je družbena omrežja kot orodje mednarodnega marketinga brez dvoma potrebno uporabiti, s tem pa je potrebno biti pozoren na to, katera je naša ciljna publika. Pridobili smo starostne skupine, s tem pa smo lahko pravilno segmentirali trg in pridobili ciljne skupine, znotraj katerih imajo potencialni potrošniki podobne potrebe in želje.
Ključne besede: družbeno omrežje, marketing, mednarodno, orodje
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 98; Prenosov: 21
Celotno besedilo (620,87 KB) |
6. Predlogi za izboljšanje organzacijske klime v Občini RibnicaPia Tomšič, 2020, diplomsko delo Opis: Organizacijska klima obstaja v vsaki organizaciji in je njen pomemben element. Vključuje vse občutke, ki določajo vedenje zaposlenih, in s tem posledično vpliva na njihovo zadovoljstvo v organizaciji. Zaposlen, ki je zadovoljen na delovnem mestu, bo svoje delo opravljal bolj kakovostno, podajal predloge, iskal rešitve, bo bolj inovativen in produktiven ter bo veliko prispeval k doseganju zastavljenih ciljev organizacije.
Predmet proučevanja je bila organizacijska klima v Občini Ribnica. Zastavili smo si raziskovalna vprašanja, na katera smo odgovorili z analizo podatkov, zbranih z anketo na podlagi vzorca v Občini Ribnica. Anketni vprašalnik je bil zasnovan s pomočjo projekta SiOK in temelji na vprašanjih o dimenzijah organizacijske klime. Na podlagi naše analize ugotavljamo oceno organizacijske klime po dimenzijah.
Dimenzija odnos do kakovosti je bila najbolje ocenjena dimenzija, najslabše ocenjena dimenzija pa je bila dimenzija notranjih odnosov. Z namenom izboljšanja organizacijske klime v Občini Ribnica smo podali predloge za izboljšanje posameznih dimenzij.
Ključne besede: organizacijska klima, organizacija, dimenzija organizacijske klime
Objavljeno: 08.11.2020; Ogledov: 107; Prenosov: 23
Celotno besedilo (830,05 KB) |
7. Pričakovanja milenijcev od potencialnih delodajalcevAlma Halilović, 2020, diplomsko delo Opis: Obravnavamo pričakovanja milenijcev do potencialnih delodajalcev. Milenijci so generacija, ki je rojena med letoma 1980 in 2000. Generacije so si med seboj različne, vsaka ima različne lastnosti in razmišljanje. Tako se pričakovanja z leti spreminjajo, zato je pomembno, da delodajalci stopajo v korak s časom in ugotovijo, kaj je tisto kar pritegne ljudi, da se zaposlijo v organizaciji in jih tudi zadržijo čim dlje. V teoretičnem delu smo se seznanili s profilom generacije Y, njihovimi lastnostmi in značilnostmi. Prav tako smo ugotovili kateri dejavniki so tej generaciji pomembni pri iskanju službe ter kaj potrebujejo na delovnem mestu, da bi bili zadovoljni.
V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali kateri dejavniki so milenijcem pomembni pri iskanju delovnega mesta in kateri na delovnem mestu. Raziskovali smo kje bi raje delali (v organizaciji ali od doma), kakšno plačilo pričakujejo, kako pomembne so jim denarne nagrade ter kako hitro so pripravljeni menjati službo.
V diskusiji smo odgovarjali na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih postavili v empiričnem delu. Ugotavljali smo kateri odgovori so bili med anketiranci najbolj pogosti ter kateri dejavniki so tisti, ki so milenijcem najbolj pomembni. Na podlagi pridobljenih odgovorov smo podali svoje mnenje ter priporočila za izboljšavo.
Ugotovili smo, da je milenijcem pri iskanju službe na prvem mestu plačilo. Kljub temu so veliko pomembnost dali tudi drugim dejavnikom. Prav tako so jim pomembne denarne nagrade za uspešno opravljeno delo. Na samem delovnem mestu pa so jim najbolj pomembni medosebni odnosi. Ugotovili smo tudi, da si mladi želijo ostati na delovnem mestu čim dlje časa. Pri menjavi službe pa so neodločni. Ob ponudbi višjega plačila v drugi organizaciji bi mogoče bili pripravljeni menjati službo, kljub slabšim pogojem.
Menimo, da bi podjetja lahko mladim ponujala ustrezno plačilo za opravljeno delo ter jim sčasoma plačilo tudi poviševala (na podlagi uspešnosti in delovne dobe). Prav tako bi lahko organizirali razne team buildinge ter družabne dogodke, na katerih bi se zaposleni lahko povezali ter tako bolje komunicirali. S tem bi lahko izboljšali medosebne odnose. Pomembno je tudi, da se nadrejeni povežejo s svojimi zaposlenimi. Tu bi priporočali mentorstvo ter ustrezno vodenje. Milenijci so generacija, ki potrebuje nekoga, da jih vodi in usmerja ter jim daje povratne informacije.
Ključne besede: pričakovanja, dejavniki, plačilo, medosebni odnosi, mentorstvo
Objavljeno: 05.11.2020; Ogledov: 131; Prenosov: 33
Celotno besedilo (623,61 KB) |
8. Pomen Instagrama influencerjev za spletni marketingTina Marn, 2020, diplomsko delo Opis: S pomočjo literature in raziskovalnega dela smo proučili idejo o vplivu in pomenu prizadevanj za prodajo v družbi ter kako pomemben je vplivnostni marketing. Skušali smo ugotoviti, kakšno mero zaupanja imajo posamezniki do nakupa izdelkov, ki jih promovirajo vplivneži. Vpliv je ena od besed, ki se veliko omenja v družbenih omrežjih in socialnih medijih, toda vpliv je vnaprej določen s tehnologijami in sega vse od začetka trgovanja. V zadnjih tridesetih letih oglaševalska industrija izbira zvezdnike za promocijo izdelkov. Razlog za to je, da ima prepoznavnost velik vpliv na množico ljudi.
Namen je bil z raziskavo ugotoviti, od česa je odvisno, da se ljudje odločijo za nakup določenih izdelkov, ki jih promovirajo vplivneži, ter v kolikšni meri zaupajo oglasom na Instagramu. Med drugim nas je zanimalo tudi, katere vsebine ljudje največkrat uporabljajo.
Naloga je razdeljena na dva dela, in sicer na teoretičnega in raziskovalnega. V teoretičnem delu smo opredelili trženjsko komuniciranje, njegov proces in načrtovanje. V nadaljevanju pa smo razložili pojem in trende spletnega marketinga in njegov vpliv na družbenih omrežjih. Podrobneje smo opisali tudi vpliv marketinga ter oglaševanje s pomočjo vplivnežev in navedli prednosti in slabosti tovrstnega marketinga.
V raziskovalnem delu nas je zanimalo, od česa je odvisno, da se ljudje odločijo za nakup izdelkov in v kolikšni meri zaupajo vplivnežem.
Ključne besede: spletni marketing, vplivnež, Instagram, vplivnostni marketing
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 141; Prenosov: 68
Celotno besedilo (609,88 KB) |
9. Optimiranje za iskalnike v kontekstu digitalnega marketingaPatrik Arh, 2020, diplomsko delo Opis: Digitalni marketing je aktualno in pomembno področje, ki je del skoraj vsakega podjetja, ki želi na spletu pozitivno vplivati na svoj ugled, prepoznavnost in konverzijo, bodisi prek spleta bodisi v fizični obliki. Le-to storijo s prisotnostjo na družbenih omrežjih in lastni spletni strani, za katero je pomembno, da jo odkrije čim več uporabnikov spleta, kar storimo z optimiranostjo za spletne iskalnike. Uporabljali smo metodo kritičnega pregleda sekundarnih virov literature ter na temelju metode sinteze izoblikovali pregled obravnavanih področij in primerjalne analize med dvema spletnima stranema različnih starosti (arhphototeam.com obstaja od leta 2013 in arhvideoteam.com od leta 2019) po Mozlowi hierarhiji potreb pri optimiranju za spletne iskalnike. Raziskava obravnava optimiranje spletnih strani za iskalnike v kontekstu digitalnega marketinga. Za primerjalno analizo smo uporabili orodja Yoast SEO, GTMetrix.com in MozBar. Analiza je pokazala, da sta proučevani spletni strani med seboj podobni na področju optimiranja za spletne iskalnike, razlike je moč zaznati na področju optimiranosti ključnih besed in pri številu povratnih povezav, kjer je imela spletna stran ArhPhotoTeama boljše rezultate. Glavni priporočili za optimiranje proučevanih spletnih strani sta raziskava ključnih besed za spletno stran ArhVideoTeama in pridobitev večjega števila kakovostnih povratnih povezav (za obe spletni strani). Optimiranje spletne strani se v kontekstu digitalnega marketinga nanaša tako na tehnološke lastnosti, vsebino kakor tudi na uporabniško izkušnjo.
Ključne besede: optimiranje za iskalnike, SEO, digitalni marketing, družbena omrežja
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 107; Prenosov: 65
Celotno besedilo (2,25 MB) |
10. Pomen osebne urejenosti v organizacijah in poslovnih sistemihLaura Katarina Jularić, 2020, diplomsko delo Opis: Osebna urejenost je močan in prepričljiv neverbalni komunikator. Ljudje smo pristranski in zato v organizacijah, poslovnih sistemih ter izven njih vedno raje sodelujemo oziroma pri izbiri sodelavcev subjektivno upoštevamo, kdo nam je všeč bolj in kdo manj.
Obravnavamo ter raziskujemo, da ljudje osebni urejenosti v organizacijah in poslovnih sistemih ne pripisujejo velikega pomena. Delo sestavlja teoretični in praktični del. Prikazali smo pomen in vpliv osebne urejenosti v organizacijah in poslovnih sistemih, preučili smo prednosti osebne urejenosti in obravnavali vpliv osebne urejenosti, ločeno za poslovne moške in ženske.
Podatke, potrebne za raziskavo, smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Na podlagi vzorca smo izvedli analize v statističnemu programu SPSS in izračunali korelacije ter povprečja. Ugotovili smo, da osebna urejenost, ne glede na delovno mesto, pusti večji in boljši vtis profesionalnosti v organizacijah in poslovnih sistemih.
Vsekakor ni treba ustrezati kakšnemu nemogočemu lepotnemu in modnemu standardu. Pokazati je treba, da nam je mar za svoj poslovni videz in da skrbimo za osebno urejenost ter higieno in organiziranost svojega delovnega mesta. Ti elementi in kriteriji morajo biti del delovne obveznosti posameznika in ne samo osebna odločitev.
Ključne besede: Osebna urejenost, poslovni videz, organiziranost in čistoča delovnega mesta
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 89; Prenosov: 18
Celotno besedilo (912,00 KB) |
