1. Razvoj modela za ugotavljanje podhranjenosti pri hospitaliziranih pediatričnih pacientih z metodami podatkovnega rudarjenja in neinvazivnimi kazalnikiPetra Klanjšek, 2024, doktorska disertacija Opis: Izhodišča: Neprepoznana podhranjenost pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikih lahko vodi v kronično podhranjenost, otežuje zdravljenje osnovne bolezni ter poslabša klinične izide. Z rutinskim presejanjem tveganja za podhranjenost ob hospitalizaciji se olajša pravočasno prepoznavanje podhranjenosti, z ustreznimi prehranskimi intervencijami se preprečijo trajne posledice podhranjenosti, zmanjšajo se stroški zdravljenja in skrajša se hospitalizacija otrok in mladostnikov. Priporoča se uporaba presejalnega orodja, razvitega v kliničnem okolju za točno določeno populacijo hospitaliziranih otrok in mladostnikov ter kliniko. Namen doktorske disertacije je bil razviti model za ugotavljanje tveganja podhranjenosti pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikih z metodami podatkovnega rudarjenja in neinvazivnimi kazalniki.
Metode: Izvedli smo presečno opazovalno raziskavo z uporabo zaporednega eksplorativnega načrta mešanih metod na populaciji hospitaliziranih otrok in mladostnikov, starih od 1 meseca do 18 let. V kvalitativnem delu smo podatke zbrali s pregledom, analizo in sintezo literature ter jih analizirali z induktivnim generiranjem kategorij spremenljivk, ki so bile vključene v obrazec z vprašanji. V kvantitativnem delu smo podatke zbrali z obrazcem z vprašanji, zdravnikovo poglobljeno oceno prehranskega tveganja, klasifikacijo prehranskega stanja Svetovne zdravstvene organizacije, antropometričnimi meritvami in anketiranjem staršev otrok oz. mladostnikov. Podatke smo analizirali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike ter inteligentnimi metodami podatkovnega rudarjenja.
Rezultati: Od 180 otrok in mladostnikov jih je v učni skupini sodelovalo 142 in v testni 38. Od 277 zbranih spremenljivk, vključenih v zbiranje podatkov, smo v razvoj modelov vključili 30 statistično značilnih, kot so: izguba telesne mase, izguba mišične ali maščobne mase, prehranski vnos, gastrointestinalni simptomi. Razvili smo 3 statistične modele in 10 modelov podatkovnega rudarjenja. Najboljše rezultate testiranja ima model GP (AUC = 1, 95 % IZ 1, 1), med statističnimi pa model Logistična regresija (AUC = 0,977, 95 % IZ 0,922, 1). Ujemanje modela GP s poglobljeno oceno prehranskega tveganja je popolno (κ = 1, 95 % IZ 1, 1). Ujemanje modela Logistična regresija s poglobljeno oceno prehranskega tveganja je prav tako skoraj popolno (κ = 0, 837, 95 % IZ 0,659, 1,014) s Se 93,3 %, Sp 91,3 %, PPV 95,5 % in NPV 87,5 %. Ujemanje s SZO klasifikacijo prehranskega stanja je pri obeh modelih precejšnje (κ = med 0,73 in 0,78). Nobeden od razvitih modelov se ne razlikuje statistično značilno od poglobljene ocene prehranskega tveganja in SZO klasifikacije prehranskega stanja. Model, razvit z inteligentnimi metodami, je v primerjavi s statističnim modelom uspešnejše ugotavljal podhranjenost pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikih, prav tako v primerjavi s SZO klasifikacijo prehranskega stanja.
Razprava in zaključek: Vseh 13 razvitih modelov presejanja je dokazano veljavnih z visoko napovedno vrednostjo ugotavljanja tveganja za podhranjenost. Priporočamo testiranje modelov na večji populaciji hospitaliziranih otrok in mladostnikov v ostalih pediatričnih zdravstvenih institucijah v Sloveniji. S tem bi modele modificirali, dopolnjevali in prilagodili kliniki, v kateri bi jih uporabljali z namenom zagotavljanja kakovosti celostne zdravstvene obravnave otrok in mladostnikov. Uvajanje rutinskega prehranskega presejanja z razvitimi modeli predstavlja temelj sistematične obravnave klinične poti prehranskega presejanja.
Ključne besede: tveganje za podhranjenost, nedohranjenost, prehransko presejalno orodje, otrok, prehransko stanje
Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (8,53 MB) |
2. Pristopi k zgodnjemu odkrivanju kliničnega poslabšanja pri otrocihMonika Krivec, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Pristop k zgodnjemu odkrivanju kliničnega poslabšanja pri otrocih se uporablja na mednarodni ravni. Temelji na opozorilnih znakih otroka, ki vsebujejo redno ocenjevanje in vnos vitalnih parametrov. V primeru poslabšanja otroka, ki se ugotovi na podlagi zgodnjega odkrivanja kliničnega poslabšanja pri otroku, je potrebna takojšna premestitev v enoto intenzivne nege in terapije.
Metode: Pridobljene podatke smo sistematično preučili in jih analizirali. Iskali smo jih v mednarodnih bazah: PubMed, MEDLINE (EBSCOhost Web), CINAHL (Ultimate) in Science Direct (Elsevier). Z Boolovimi operaterji smo poiskali niz ključnih besed. Vse zadetke smo pregledali in jih predstavili s pomočjo PRISMA-diagrama. Za kritično oceno člankov smo uporabili orodje Joanna Briggs Institute (JBI).
Rezultati: Uporabili smo 16 člankov, ki so ustrezali naši temi. Prvi velik pomen ima obvladovanje medicinskih sester pri poznavanju orodij zgodnjega odkrivanja kliničnega poslabšanja pri otrocih. Drugi velik pomen pa se daje odkrivanju in sami uporabi orodij za zgodnje odkrivanje kritično bolnega otroka, tako na oddelkih kot tudi v urgentnih ambulantah.
Razprava in zaključek: Področje orodij za zgodnje odkrivanje kritično bolnega otroka je na področju zdravstva zelo pomembno. Potrebnega bi bilo še veliko dela, da bi poenotili sama orodja za preprečitev smrti otrok po celem svetu. Pomembno bi bilo uvesti tudi orodja za zgodnje odkrivanje kritično bolnega otroka v Sloveniji, saj je tukaj ta tema še premalo razvita.
Ključne besede: pediatrija, zgodnje odkrivanje, klinično poslabšanje, orodja, pristopi
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 31; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,05 MB) |
3. Vpliv kenguru metode na rast in razvoj nedonošenčkovKatarina Božić, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Prezgodnje rojstvo predstavlja globalni zdravstveni problem, ker prispeva k povečanju obolevnosti in umrljivosti nedonošenčkov. Metoda kenguru je dokazano učinkovita metoda, ki temelji na tesnem telesnem stiku med materjo in nedonošenčkom. Stalna podpora medicinske sestre je ključnega pomena pri izvajanju te metode.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature na raziskovalno tematiko. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library, Wiley Online Library in SAGE. Sledili smo smernicam pristopa PRISMA. Identificirane raziskave smo analizirali in predstavili v evalvacijski tabeli. Izvedli smo sintezo identificiranih raziskav, kritično oceno, razvrstitev po hierarhiji dokazov in tematsko analizo.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 12 raziskav. Kenguru metoda ima pomemben fiziološki učinek, saj vpliva na rast in razvoj ter povezavo med materjo in otrokom. Prav tako ima pozitiven učinek na potek zdravljenja, s čimer se skrajša ležalna doba in preprečijo zapleti pri nedonošenčku. Med ključne naloge medicinske sestre spada zdravstvena vzgoja s starši, saj jih poučuje, ozavešča in spodbuja ter jim pomaga pri izvajanju kenguru metode.
Razprava in zaključek: Kenguru metoda ima številne pozitivne učinke na rast, razvoj in preživetje nedonošenčkov. Medicinske sestre imajo pri tem zelo pomembno vlogo, saj z zdravstveno vzgojo pripomorejo k bolj kakovostni zdravstveni negi in oskrbi nedonošenčkov.
Ključne besede: učinek, kengurujčkanje, nedonošen otrok, razvijanje, vloga medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 44; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,11 MB) |
4. Vpliv migrene pri otrocih na vsakdanje aktivnostiTjaša Bračko, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Migrena pri otrocih je vse pogostejša. Je skupek zapletenih nevroloških stanj. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv migrene pri otrocih na vsakdanje aktivnosti.
Metode: Uporabili smo opisno oz. deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali v tujih podatkovnih bazah: PubMed, Science Direct, Cochrane Library in Cumulative Index to Nursing and Allied Healt Literature (CINAHL) ter dodatno v Google Učenjaku. V vseh podatkovnih bazah smo uporabili iskalni niz. Raziskave smo razvrstili glede na hierarhijo dokazov.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 8 člankov. Ugotovili smo, da ima migrena pri otrocih velik vpliv na vsakdanje aktivnosti, predvsem na šolske dejavnosti in šolski uspeh.
Razprava in zaključek: Menimo, da bi lahko bila v Sloveniji migrena bolj raziskana. Ljudi bi morali bolj poučiti o migreni pri otrocih in o tem, kako to vpliva na njihove vsakdanje aktivnosti. V tujih raziskavah je v večini migrena raziskana v sklopu težav v šoli, premalo pa je študij o vplivu na vsakdanje aktivnosti v obšolskih dejavnostih in domačem okolju.
Ključne besede: migrena, otroci, vsakdanje aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 39; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,08 MB) |
5. Vpliv možganske krvavitve pri nedonošenčkih na kognitivni razvoj v poznejših starostnih obdobjihNina Malek, 2024, diplomsko delo Opis: Prezgodnji porod je najpomembnejša determinanta neželenih izidov v smislu preživetja, kakovosti življenja, psihosocialnega in čustvenega vpliva na družino. Nedonošenčki so novorojenčki, rojeni pred 37. tednom gestacijske starosti. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati, kako možganska krvavitev pri nedonošenčkih vpliva na kognitivni razvoj.V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Znanstveno literaturo smo iskali v naslednjih tujih podatkovnih bazah: PubMed, Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CINAHL), Cochrane Library in Science Direct. Dodatno smo uporabili še bazo Google Učenjak. Vse članke, ki so ustrezali našim omejitvam, smo prikazali s pomočjo evalvacijske tabele.V končno analizo smo vključili 9 raziskav. Ugotovili smo, da imajo otroci, ki so ob rojstvu utrpeli intrakranialne krvavitve, težave v razvoju, ki so vidne v času razvoja. Vse izmed vključenih raziskav so pokazale, da ima možganska krvavitev nedonošenčka negativen vpliv na kognitivni razvoj. Le-ta je odvisen od velikosti in stopnje krvavitve.Na podlagi pregleda literature lahko trdimo, da je področje sicer raziskano, vendar manjkajo raziskave, ki bi posebej opredeljevale različne kognitivne težave, nastale kot posledica možganske krvavitve.
Ključne besede: prezgodnji porod, nedonošenčki, možganska krvavitev, kognitivni razvoj
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 204; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,74 MB) |
6. |
7. |
8. Vloga ultrazvočne elastografije in nekaterih novejših biomarkerjev pri obravnavi kroničnih nefroloških pediatričnih bolnikovMirjam Močnik, 2024, doktorska disertacija Opis: Cilj preventivne nefrologije pri otrocih je zgodnje odkrivanje otrok s povečanim tveganjem srčno-žilne ogroženosti in kronične ledvične bolezni, ki sta med seboj vzajemno povezani. V doktorski nalogi smo se osredotočili na raziskovanje ultrazvočne elastografije, novejše ultrazvočne metode, ki omogoča oceno elastičnosti tkiv, ter nekaterih novejših označevalcev ledvične oziroma srčno-žilne poškodbe.
V raziskavo smo vključili 129 preiskovancev: 46 pediatričnih bolnikov s kronično ledvično boleznijo, 50 bolnikov s povišanim krvnim tlakom ter 33 zdravih preiskovancev, ki so služili kot kontrolna skupina. Pri vseh udeležencih smo opravili antropometrične meritve. Celotno skupino preiskovancev smo dodatno opredelili kot čezmerno težke ali normalno prehranjene, izmerili krvni tlak, hitrost pulznega vala in telesno sestavo, opravili ultrazvočno elastografijo jeter in ledvic ter odvzeli kri in urin za osnovne in dodatne preiskave novejših bioloških označevalcev.
Rezultati raziskave so pakazali zmanjšano elastičnost jeter v obeh raziskovalnih skupinah, ki jo poslabša prisotnost čezmerne telesne teže. Ob čezmerni telesni teži je hkrati zmanjšana tudi elastičnost ledvic, kar kaže na negativen učinek kopičenja dejavnikov tveganja srčno-žilnih bolezni. Izmed novejših bioloških označevalcev sta pri ocenjevanju srčno-žilne ogroženosti razvidni potencialna uporaba molekule salusin-β ter potreba po nadaljnjem raziskovanju receptorja za interlevkin 2 in uromodulina pri določenih skupinah bolnikov.
Ključne besede: otroci, srčno-žilni dejavniki, kronična ledvična bolezen, arterijska hipertenzija, ultrazvočna elastografija, novejši biološki označevalci
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 242; Prenosov: 31
Celotno besedilo (3,71 MB) |
9. Posledice uživanja drog v nosečnosti na novorojenčkaDemi Mihelič, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Odvisnost v nosečnosti predstavlja velik problem v sodobni družbi. V času nosečnosti plod preko posteljice zaužije vse, kar zaužije mati. Uživanje substanc med nosečnostjo povezujemo z različnimi težavami, kot so nizka porodna teža, manjši obseg glavice, kognitivna prizadetost, nenadna smrt, krvavitve in odtegnitveni sindrom. Odtegnitveni sindrom je povezan z nenadno odtegnitvijo od alkohola, nikotina in drog.
Metode: Uporabili smo sistematični pristop dela z metodo pregleda, analize in sinteze strokovne znanstvene literature. Članke smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, Medline, Web of Science in ScienceDirect. Za prikaz pregleda smo uporabili pristop PRISMA. Vključene članke smo razvrstili po hierarhiji dokazov in jih opisno predstavili.
Rezultati: Izmed 340 identificiranih člankov smo vključili devet člankov. Prišli smo do ugotovitve, da uživanje drog v nosečnosti znatno vpliva na otrokov razvoj. Pogostejše so prirojene anomalije, vključujoč okvare srca. V prvih letih življenja se od zdrave populacije otroci razlikujejo predvsem v kognitivnem, gibalnem in motoričnem razvoju.
Razprava in sklep: Pomemben korak je zgodnje odkrivanje uživanja drog že v samem začetku nosečnosti oz. pred njo. Potrebno je ozaveščati ženske o negativnih vplivih kajenja, alkohola, prepovedanih in dovoljenih drog na plod. Zdravstveni delavci, ki se v praksi srečujejo z novorojenčki, ki so bili prenatalno izpostavljeni tveganjem, morajo biti dosledni pri zgodnjem odkrivanju simptomov in znakov ter nuditi podporno zdravstveno oskrbo.
Ključne besede: odvisnost, nosečnica, odtegnitveni sindrom, otrok
Objavljeno v DKUM: 11.12.2023; Ogledov: 580; Prenosov: 63
Celotno besedilo (980,53 KB) |
10. Vpliv probiotikov na zdravljenje in ponovitve okužb sečil pri otrocihKatarina Meštrović Popovič, 2023, doktorsko delo/naloga Opis: Okužbe sečil (OS) v otroški dobi so pogoste in lahko vodijo v pozne zapleti. Pri skoraj
tretjini otrok se lahko OS ponovijo in nekateri otroci potrebujejo antibiotično zaščitno.
Namen naše raziskave je bil ugotoviti, ali imajo probiotiki ugoden učinek pri zdravljenju
in preprečevanju OS pri otrocih, glede na mehanizem nastanka OS in značilnosti
probiotikov. Podobnih večjih raziskav na tem področju nismo zasledili.
Najprej smo predklinično testirali učinkovitost nekaterih probiotikov na Escherichio coli
(E. coli), najpogostejšo povzročiteljico OS in občutljivost probiotikov na antibiotike.
Večina probiotikov je pokazala za polovico manjši učinek na E. coli od antibiotikov.
Najoptimalnejši probiotični sev, Lactobacillus plantarum PCS 26 (PCS 26), smo nato
uporabili v pilotski, dvojno slepi, randomizirani, s placebom kontrolirani, prospektivni
raziskavi, v kateri smo preverjali njegovo učinkovitost pri zdravljenju in preprečevanju OS
pri otrocih. Raziskava je potekala l.2016 na Otroškem odd. Splošne bolnišnice Celje.
Vključili smo 30 otrok z OS, ki so med zdravljenjem in nato še pol leta prejemali
probiotk/placebo. Otroci, ki so ob antibiotiku prejemali probiotik, so potrebovali 1,5 dan
krajši čas antibiotičnega zdravljenja in 2 dni manj hospitalizacije. Manj otrok s
probiotikom je imelo ponovitev OS. Potrebne bodo študije na večjem, bolj homogenem
vzorcu otrok, za potrditev rezultatov te pilotske študije.
Ključne besede: probiotiki, okuţbe sečil, antibiotiĉna zašĉita, otroci, uropatogena E. coli (UPEC), Lactobacillus plantarum.
Objavljeno v DKUM: 24.05.2023; Ogledov: 742; Prenosov: 81
Celotno besedilo (4,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
