| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Soočanje staršev z oskrbo nedonošenčka v intenzivni enoti
Kristina Vrhovac, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Noben starš ni pripravljen na predčasen porod, zato jih lahko to pripelje do različnih življenjskih stisk. Predčasen porod in sama oskrba nedonošenčka močno vplivata na starše, na njihove občutke in obnašanje, zato je pomembno, da nedonošenčka in starše vedno obravnavamo skupaj in holistično. Metode: Izvedli smo pregled literature v podatkovnih bazah MEDLINE in CINAHL s kvalitativno vsebinsko analizo in sintezo. Uporabili smo opisno metodo dela. Literaturo smo uvozili v program Mendeley, izvedli pregled, analizo in sintezo literature ter jo predstavili v tabelah. Rezultati: Starši se pri oskrbi nedonošenčka soočajo z različnimi negativnimi občutki, ki so odvisni od zdravstvenega stanja njihovega nedonošenčka. Najpogostejši občutki so stres, tesnobnost, depresija, nekontrolirana čustva, občutki nemoči, pasivnosti in izključenosti iz oskrbe, kar lahko posledično povzroči tudi posttravmatski sindrom. Zdravstveni delavci morajo znati oceniti potrebe staršev, jim biti v oporo in na voljo za njihova vprašanja. Razprava in sklep: Ugotovili smo, da imajo zdravstveni delavci pri oskrbi nedonošenčka in njegovih staršev veliko vlogo. Nujno je potrebno vzpostaviti dobro komunikacijo in partnerski odnos, saj tako hkrati izboljšamo zadovoljstvo in dobro počutje staršev ter nedonošenčka. Starše je treba v oskrbo vključiti takoj, ko je to mogoče, z njimi izvajati različne intervencije za ohranjanje vezi z nedonošenčkom, pa tudi ukrepe, ki lahko zmanjšajo negativne občutke in njihove posledice. Zdravstveni delavci morajo biti dobro strokovno izobraženi, obvladati morajo različne tehnike komunikacije in opazovanja ter v oskrbo vključiti tudi druge potrebne strokovnjake.
Ključne besede: predčasen porod, predčasno rojen otrok, spoprijemanje, starši
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 29; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
3.
Obravnava pacienta s sindromom Wolff-Parkinson-White
Mark Duh, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Značilnost sindroma Wolff-Parkinson-White so dodatne poti v srcu pacientov, ki vodijo impulze od atrija do prekata. Najpogostejši posledici sta hiter in nereden pulz, ki se pogosteje pojavljata v obliki napadov. Namen zaključnega dela je raziskati sindrom Wolff-Parkinson-White, kakšne so naloge medicinske sestre pri obravnavi pacientov s sindromom Wolff-Parkinson-White, s kakšnimi težavami se pacient s sindromom Wolff-Parkinson-White sooča, kako se nanje odziva ter kakšna je njegova kakovost življenja pri opravljanju telesne dejavnosti. Metode: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, v empiričnem delu kvalitativna metodologija, kjer smo izvedli študijo primera pacienta s sindromom Wolff-Parkinson-White s pomočjo delno strukturiranega intervjuja. Rezultati: Najpogostejše težave pacienta, so hiter in nereden srčni utrip, nemoč za nadaljevanje telesne aktivnosti, težje dihanje ob večjem naporu ter utrujenost po napadu simptomatike. Težave se zmanjšajo ob prenehanju aktivnosti, ali ob izvajanju dihalnih vaj za sproščanje. Kakovost življenja pri izvajanju telesne aktivnost je pri pacientu s sindromom Wolff-Parkinson-White na dokaj nizki ravni in je še nižja, kadar pacient ne upošteva navodil, ki mu jih je predpisal kardiolog. Razprava in sklep: Sindrom Wolff-Parkinson-White je dokaj nepoznan sindrom. Težave, ki se pri njem pojavljajo, znižujejo kakovost življenja pacientov in puščajo negativne posledice. Še posebej se to kaže pri pacientih, ki se aktivno ukvarjajo s tekmovalnim športom. Ključne naloge medicinskih sester pri obravnavi pacientov so usmerjene v preventivno zdravstveno vzgojo ter obravnavo pred in po radio-frekvenčni katetrski ablaciji.
Ključne besede: Wolff-Parkinson-White, ablacija, kakovost življenja, zdravstvena nega, telesna aktivnost
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 202; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (456,02 KB)

4.
Vpliv uživanja drog in alkoholnih pijač na zdravje dijakov
Vesna Veršovnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Uživanje drog in alkoholnih pijač v svetu predstavlja velik javno-zdravstveni in socialni problem, saj je mladostnikom lahko dostopno in posledično zelo razširjeno. Droge in alkoholne pijače puščajo velike posledice tako na telesnem kot tudi duševnem zdravju, vodijo lahko tudi v smrt. V zaključnem delu smo predstavili odnos dijakov do uživanja alkoholnih pijač in jemanja drog ter poznavanje posledic uživanja le-teh na zdravje. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela, v raziskovalnem delu pa kvantitativno metodologijo. Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal 25 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Vprašanja so se nanašala na dijake ter njihovo uživanje drog in alkoholnih pijač. Podatke smo analizirali in jih predstavili opisno ter grafično. Rezultati: 91 % dijakov, ki so sodelovali v raziskavi, je v svojem življenju že zaužilo alkoholne pijače, drogo pa 28 %. Večina je z uživanjem alkoholnih pijač začela že zelo zgodaj, v obdobju otroštva. Drogo so začeli uživati kasneje. Glavni razlog za uživanje so različne vrste pritiskov s strani prijateljev in vrstnikov. Kljub temu, da se je večina dijakov že srečala z različnimi psihoaktivnimi substancami, jih 18 % ni znalo pojasniti, kaj pomeni pojem tvegano vedenje. Diskusija: Nezdrav življenjski slog pri dijaku pomembno vpliva na njegovo zdravje v obdobju odraslosti in kasneje, zato je pomembno, da tako zdravstveni delavci kot starši in učitelji pri njih spodbujamo zdrave življenjske navade in jih izobrazimo o različnih razvadah ter njihovih posledicah.
Ključne besede: mladostnik, psihoaktivne snovi, odvisnost, medicinska sestra, zdravstveno-vzgojno delo
Objavljeno: 09.01.2020; Ogledov: 623; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (589,29 KB)

5.
Pomen ustrezne prehranjenosti otroka s cistično fibrozo
Anja Fišer, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Neustrezna prehranjenost otrok je zelo pogost zaplet pri otrocih s cistično fibrozo. V prvih dneh po diagnosticiranju bolezni so starši in otroci poučeni o pravilni prehrani otroka. Če se pri otroku ne doseže optimalne telesne teže in rasti z ustrezno prehrano in se ne poseže po prehranskih podpornih dodatkih, so pogosta pljučna poslabšanja, dihalna nezadostnost, slabša kakovost življenja, več hospitalizacij, zdravljenj z antibiotiki in otroku se skrajša sama življenjska doba. Ključnega pomena je obravnava otroka v Centru za cistično fibrozo, kjer so otroci obravnavani celostno, individualno tudi s strani kliničnega nutricionista, ki starše in otroka pouči o ustreznem energijskem vnosu hranil, kalorično, vitaminsko in mineralno obogateni hrani. Raziskovalne metode: Podatke smo pridobili s sistematičnim pregledom literature po bibliografskih bazah. Omejili smo se na polno dostopna besedila, angleški jezik in časovno obdobje 10 let. Pregled literature je prikazan po PRISMA diagramu. Podatke smo opisno predstavili. Rezultati: Ugotovili smo, da je slaba prehranjenost in nedohranjenost tesno povezana s pljučno funkcijo. Izmed 1024 raziskav identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 14 člankov. Diskusija in zaključek: Kljub vsem ukrepom, ki jih zdravstveni delavci in starši izvajajo, mnogokrat ne dosežejo optimalnega porasta telesne teže otroka. Nedohranjenost otrok predstavlja še vedno enega največjih problemov. S samim podaljšanjem življenjske dobe pa se pri otrocih pojavljajo številni dodatni zapleti.
Ključne besede: dedna bolezen, mladostniki, prehrana, medicinska sestra, celostna obravnava
Objavljeno: 18.11.2019; Ogledov: 375; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (509,48 KB)

6.
Podhranjenost pri otrocih s posebnimi potrebami
Adrijana Svenšek, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V zaključnem delu smo predstavili vzroke ter posledice nezadostnega vnosa hrane pri otrocih s posebnimi potrebami. Namen zaključnega dela je opisati ter raziskati najpogostejše težave otrok s posebnimi potrebami pri prehranjevanju ter ugotoviti povezavo med alergijami na katerokoli živilo ter podhranjenostjo. Raziskovalna metodologija: Pri pregledu slovenske ter tuje literature smo uporabili deskriptivno metodo dela, v raziskavi pa kvantitativno metodologijo. Kot raziskovalni inštrument smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo anketirali starše otrok s posebnimi potrebami. Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo računalniških programov Office Excel 2010 in IBM SPSS 23 in podatke prikazali opisno ter v tabelah. Rezultati: Ugotovili smo, da ima 25,7 % otrok s posebnimi potrebami težave s prehranjevanjem. Nezadosten vnos hrane v telo vpliva na izgubo mišične mase ter maščobe na določenih predelih telesa. 22,9 % otrok je občutljivih na določeno prehrano in imajo tudi nižji izračun ITM ter večje tveganje za podhranjenost. Sklep: Težave otrok s posebnimi potrebami ostajajo z leti enaka. Nekateri starši jih znajo reševati bolje, nekateri slabše. Prilagajanje vnosa hrane pri teh otrocih je ključnega pomena. Razvidna je potreba po pogostejših prehranskih pregledih v razvojnih ambulantah in posledično boljša edukacija staršev pri prepoznavanju vzrokov podhranjenosti.
Ključne besede: težave s prehranjevanjem, pediatrična prehranska presejalna orodja, prehrana, otroci, edukacija staršev, medicinska sestra.
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 513; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (673,86 KB)

7.
Astma pri otroku povezana s telesnim naporom
Adrijana Grimšič, 2019, diplomsko delo

Opis: Astma je najpogostejša kronična bolezen otrok. Otroci imajo z njo pogosto težave ob prebolevanju virusnih okužb dihal, prehladih in ob izpostavljanju alergenu (pelodi, pršice, živalska dlaka). Med druge možne najpogostejše sprožilce poslabšanja lahko uvrstimo telesno aktivnost, kar je pogosto pri šolskih otrocih. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, kako je astma povezana s telesnim naporom pri otroku.V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo, za raziskovalni del pa kvalitativno metodologijo, uporabili smo študijo primera. Sestavili smo intervju s pomočjo ugotavljanja 14 življenjskih aktivnosti Virginie Henderson. V obravnavo je bil vključen otrok, ki ima že od tretjega leta diagnosticirano astmo ob naporu. Upoštevali smo etična načela. S pomočjo študije primera smo prišli do ugotovitve, da otrok, ki ima astmo ob naporu, nima pomembnih težav, če je bolezen pravilno vodena in obvladljiva. Največ težav se pojavlja v osnovni življenjski aktivnosti dihanje. Otroci s pravilno vodeno in uspešno zdravljeno astmo nimajo hujših omejitev ob fizični aktivnosti. Prav tako s poznavanjem dejavnikov in ukrepov za preprečevanje ob pravilnem zdravljenju lahko pripomoremo h kakovosti življenja z malo ali nič težav.
Ključne besede: astmatiki, aktivnost, šport, otroci, dihanje.
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 379; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (692,73 KB)

8.
Ustreznost določanja mase pacientov z broselowim trakom
Tamara Balant, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča, namen: V pediatrični nujni medicinski pomoči je telesna masa otrok eden izmed ključnih elementov za učinkovito zdravljenje, saj so odmerki zdravil, velikost pripomočkov in izbor medicinsko tehnične opreme izračunani po telesni masi otroka. V kolikor med intervencijo ni možnosti dobiti podatka o telesni masi otroka, zdravstveni delavci uporabijo pripomočke kot je Broselow trak. V naši raziskavi želimo preveriti ali Broselow trak pravilno kategorizira otroke, ki so zajeti v raziskavo, glede na telesno višino in maso. Raziskovalna metodologija in metode: V retrospektivno raziskavo smo vključili 150 otrok, starih 5 let, izpisali smo podatke o spolu, telesni višini in masi od rojstva ter do dopolnjenih 5 let, nato pa smo jih primerjali s podatki iz Broselowega traku 2007 (Edition B). Vse podatke smo pretvorili v barvne kategorije Broselowega traku, ter tako ugotavljali, ali po telesni dolžini spadajo v pravilno kategorijo. Rezultati: Broselow trak je v povprečju pravilno kategoriziral 74 % otrok (n = 942). Najbolje ocenjena je bila siva skupina (3‒5kg) s kar 91,9 % (n = 308) pravilno kategoriziranimi otroci, najslabše ocenjena pa je bila vijolična skupina (10‒11 kg) z 58,63 % (n = 146) pravilno kategoriziranimi otroci. Zaključek: Broselow trak je preprost in relativno natančen pripomoček za oceno telesne mase otrok v pediatrični nujni medicinski pomoči. V raziskavi se je izkazal za prepričljivo orodje za določanje telesne mase otrok.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, urgentna medicina otrok, pediatrična urgenca, določanje telesne mase, računanje indeksa telesne mase.
Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 465; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

9.
Vloga bioloških označevalcev debelosti pri otrocih in mladostnikih
Martina Medved, Laura Ojsteršek, 2018, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: otrok, debelost, leptin, grelin, adiponektin, indeks telesne mase
Objavljeno: 25.03.2019; Ogledov: 605; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

10.
Analiza obravnav bolnikov v pediatričnem Urgentnem centru Splošne bolnišnice Celje
Mateja Rehar Cokan, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Urgentni centri v Sloveniji so v novi razporeditvi že oblikovani, tako da bodo vsaj v popoldanskem in nočnem času sposobni oskrbeti nujne otroške primere, zato lahko Urgentni center Celje izpostavimo kot primer dobre prakse, saj je kot edini v Sloveniji z njegovim odprtjem poskrbel tudi za 24-urno neprekinjeno nujno medicinsko pomoč otrokom. Raziskovalna metodologija in metode: Po vnaprej načrtovanem vzorcu smo ugotavljali številčno strukturo bolnikov glede na čas prihoda, razlog za obisk Pediatričnega urgentnega centra, način prihoda v ambulanto pediatrične nujne medicinske pomoči ter končno obravnavo bolnikov in njihovo triažno kategorijo po Menchestreskem triažnem sistemu. Rezultati: Raziskava nam pove, da je bilo v mesecu aprilu 2018 77,6 % nenujnih in le 22,4 % nujnih obravnav. Od tega jih je bilo v modri triažni kategoriji 2,8 %, 74,8 % v zeleni, 17,0 % v rumeni, 4,8 v oranžni, in najmanj, 0,6 %, v rdeči triažni kategoriji. Največ bolnikov je bilo ambulantno obravnavanih (67,8 %), 22,2 % jih je bilo sprejetih na oddelek. Najpogosteje so prihajali zaradi težav, povezanih s povišano telesno temperaturo (27,7 %,), 17,2 % so jih pripeljali zaradi težav s prebavili, 14,2 % zaradi težav z dihanjem. Z napotnico je bilo obravnavanih 38,2 % bolnikov, večina jih je v ambulanto prišla brez napotnice (58,2 %), 3,6 % jih je bilo pripeljanih urgentno z reševalnim vozilom. Diskusija in zaključek: Pediatrični urgentni center je enovit dokaz, da je integracija otroka v sistem nujne medicinske pomoči nujna. Nedopustne so obravnave, kjer so oddelki, ki obravnavajo otroke, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč, dislocirani od ostalih urgentnih oddelkov v bolnišnici, saj je tam bistveno večja možnost preiskav na enem mestu s konzultacijo specialistov drugih strok.
Ključne besede: pediatrija, urgenca, pediatrična urgenca, obravnava bolnika, nujna medicinska pomoč, triaža, Manchesterski triažni sistem
Objavljeno: 06.03.2019; Ogledov: 2939; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici