| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Zaznavanje plinov z implementirano Internet of Things povezljivostjo
Gregor Ogrizek, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je opisana vzpostavitev sistema za merjenje povišane koncentracije plinov v prostoru. Izvedene so tudi eksperimentalne meritve senzorjev v različnih situacijah. Uporabljeni so nizkocenovni elektrokemijski senzorji serije MQ, na katere pogosto naletimo v komercialni rabi. Sposobni so zaznati pline kot so: ogljikov monoksid, metan, utekočinjen naftni plin ter še vrsto drugih. Merilni sistem je osnovan na ploščici Arduino Uno, povezljivost z Internet of Things tehnologijo pa zagotavlja razširitveni WiFi modul. Le-ta uporabniku omogoča vpogled v trenutne vrednosti senzorjev kjer koli na svetu. Hkrati pa takšen sistem uporabnika obvešča o morebitni povišani koncentraciji plinov na vrsto različnih načinov.
Ključne besede: elektrokemijski senzorji, plinski senzorji, IoT povezljivost
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 362; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

2.
Razvoj sodobnega merilnika krvnega tlaka in utripa
Jernej Medved, 2019, magistrsko delo

Opis: V vse večji izbiri najrazličnejših vrst merilnikov krvnega tlaka ter srčnega utripa ostaja primarna naloga merilnika še vedno enaka, tj. odčitati pravilne vrednosti krvnega tlaka in srčnega utripa. Kadar je uporabnik oz. pacient zbolel za hipertenzijo, pa je naloga zagotoviti čim boljše nadzorovanje bolezenskega stanja. V magistrskem delu je zajet pregled trenutno popularnih merilnikov krvnega tlaka in srčnega utripa, na podlagi ugotovitev pa je razvit sodobni merilnik krvnega tlaka in utripa. Merilnik omogoča trenutno spremljanje signala meritev, zgodovino preteklih meritev in se s pomočjo Wi-Fi-povezave povezuje z mobilno aplikacijo, ob tem pa je velik poudarek namenjen natančnosti in vsestranski uporabnosti.
Ključne besede: neinvazivna diagnostika, oscilometrična metoda, Holter, merilnik krvnega tlaka in srčnega utripa
Objavljeno: 28.06.2019; Ogledov: 625; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

3.
Merjenje signala EKG
Tilen Benčina, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava načrtovanje vezja s katerim je možno meriti EKG signale srca. Podana je zgodovina, ki je privedla do raziskav v zvezi s srcem in kasneje zavedanja pomembnosti obravnave srca in posledično razvoja opreme za analizo srca. V sklopu diplomske naloge je narejen simulacijski program v programskem paketu Multisim, ki je bil podlaga za izdelavo vezja. Skladno s simulacijo je bilo narejeno elektronsko vezje z uporabo instrumentacijskega ojačevalnika. Na koncu diplomske smo s pomočjo vezja naredili več meritev signalov ponovljivih gibov
Ključne besede: Ojačevalnik, EKG, elektroda, Altium Designer
Objavljeno: 21.05.2019; Ogledov: 991; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (3,48 MB)

4.
Daljinski spletni nadzor in porazdeljena regulacija sistema ogrevanja objekta
Tomaž Šešerko, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je namenjeno izdelavi sistema za porazdeljen nadzor temperature na objektu. Diplomsko delo vsebuje rešitve reguliranja temperature v posameznih prostorih preko internetnega vmesnika, s porazdeljenimi mikrokrmilniki in CAN–vodilom.
Ključne besede: regulacija ogrevanja, daljinski spletni nadzor, ogrevanje objekta, porazdeljeni ogrevalni sistem.
Objavljeno: 19.10.2018; Ogledov: 667; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

5.
Možnosti električnih virov pri vožnji s kolesom
Nejc Prelec, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se bo osredotočila na raziskovanje potencialnih električnih virov na kolesu ter merjenju proizvedene električne energije. Izdelan bo tudi eksperimentalni prototip, ki bo lahko pretvoril izmenični tok (AC) v enosmerni tok (DC) ter meril izhodne napetosti ter izhodne tokove.
Ključne besede: Osni dinamo, Solarni polnilec, Powermeter, Polnilec
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 447; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Razvoj pametnega monitorja Holter za analizo kardiovaskularnega sistema
Klemen Glušič, 2017, magistrsko delo

Opis: Snemanje in analiza elektrokardiogramov je medicinska metoda za preučevanje električne aktivnosti srca in tako predstavlja nepogrešljiv vir zdravstvenega stanja kardiovaskularnega sistema pri klinični obravnavi pacientov. Za natančno diagnosticiranje zgolj kratkotrajne meritve pogosto ne zadoščajo. Kadar obstaja sum občasnih srčnih motenj, katerih na običajni meritvi elektrokardiograma ni mogoče zaslediti, lahko specialist kardiolog pacientu predpiše Holter monitor, s katerim spremljamo električne meritve srca v dolgotrajnih, celodnevnih meritvah. Izdelali smo brezžičen Holter monitor z aktivno Bluetooth Low Energy povezljivostjo z Androidnimi mobilnimi napravami. To prinaša številne praktične kakor tudi zdravstvene prednosti, ki smo jih podrobneje predstavili v posameznih sklopih članka. Predstavili smo koncept, ki uporabo brezžičnih Holter naprav širi tudi v neprofesionalno, domače okolje.
Ključne besede: Holter, EKG, elektrokardiografija, elektrokardiogram, Bluetooth
Objavljeno: 20.04.2017; Ogledov: 1249; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (7,38 MB)

7.
UPORABA CAN-VODILA IN SIGNALA PWM ZA KONTROLO IN NADZOR POLNJENJA LITIJEVIH AKUMULATORJEV ELEKTRIČNEGA AVTOMOBILA
Jože Podbrežnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V svetu se vedno več ljudi zaveda onesnaženja okolja in dajejo čedalje večji pomen cenejšim alternativnim pogonom in virom energije. Razvoj hibridnih, priključno-hibridnih ali popolnoma električnih vozil je odvisen predvsem od razvoja zmogljivejših akumulatorjev in načina nadzora polnjenja hranilnika energije. Električna vozila morajo imeti za polnjenje standardizirani električni priključek, ki omogoča hiter in predvsem varen način regeneracije porabljene električne energije, zato smo v uvodu opisali razvoj dosedanjih sistemov. Glavni namen naloge je bil skonstruirati in implementirati prototip elektronskega vezja z vgrajenim CAN krmilnikom, ki s pomočjo CAN-vodila in PWM-signala omogoča nadzor konduktivnega polnjenja litijevih akumulatorjev električnega vozila, v skladu s standardom SAE_J1772 oziroma IEC 61851-3.
Ključne besede: električni avto, nadzorna enota, polnjenje, praznjenje, litij-ionske baterije, regulator polnjenja, pulzno širinska modulacija, CAN-vodilo
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 923; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (5,50 MB)

8.
MERJENJE VLAGE IN TEMPERATURE Z ANDROIDNIM PROGRAMSKIM VMESNIKOM
Simon Pečovnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na izdelavi androidne aplikacije za pametni telefon, namenjene daljinskemu nadzoru želene merjene veličine v industrijsko nevarnem okolju. Brezžični povezavi sta z ustreznima moduloma izvedeni preko omrežij Bluetooth in Wi-Fi. Uporabljen je Arduinov mikrokrmilnik, s pomočjo katerega so zajeti, programsko obdelani ter brezžično, na pametni telefon poslani merjeni podatki. Opisana sta strojna oprema merilnega sistema ter celoten postopek izdelave aplikacije v programskem paketu Eclipse. V zaključku so povzete prednosti in slabosti ene in druge brezžične povezave.
Ključne besede: android, aplikacija, Arduino, senzor vlage in temperature, Wi-Fi, Bluetooth/modri zob, Java, Eclipse
Objavljeno: 29.05.2015; Ogledov: 1843; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (3,82 MB)

9.
OCENJEVANJE KOTA PRIHODA SIGNALA Z UPORABO NEUSMERJENIH ANTEN IN MERJENJA MOČI SIGNALA
Marko Malajner, 2013, doktorska disertacija

Opis: V disertaciji se ukvarjamo s problemom ugotavljanja pozicije senzorjev, ki so povezani v brezžična senzorska omrežja (BSO). Pri izbiri koncepta ugotavljanja pozicije smo upoštevali glavni cenilki teh omrežij in v njih povezanih senzorjev, to je (i) minimizacija potrošnje energije in (ii) minimizacija cene senzorja. Tema cenilkama najbolje zadostimo, če uporabljamo vire, ki so na voljo v topologiji brezžičnega senzorskega omrežja in v delovanju radijskega dela senzorjev. Na tej osnovi deluje mnogo metod določanja pozicije senzorjev. Izmed njih smo se v tezi omejili na metodo, ki temelji na merjenju kota prihoda RF signala (AoA). Kot merimo s posebnimi, vrtečimi se vozlišči v omrežju, v katerih kot ocenimo s pomočjo merjenja moči sprejetega RF signala iz ostalih senzorjev omrežja v njegovi okolici. Sprejeto moč signala (RSSI) merijo vsi radijski moduli senzorjev, ki komunicirajo skladno s standardom IEEE 802.15.4. Možnost merjenja AoA smo omejili na referenčne enote (svetilnike), ki poznajo svojo pozicijo in so tudi iz vidika strojne opreme kompleksnejše. V BSO imajo lahko referenčne enote tudi nalogo usmerjati promet in zbiranje podatkov iz ostalih senzorskih enot. Ostale “iskane” enote so navadne enote brez posebnosti. Za eksperimentalno potrditev raziskav, na katerih temelji ta disertacija smo razvili novo strojno in programsko opremo za ocenjevanje AoA. Programska oprema temelji na algoritmih, ki jih v disertaciji predlagamo kot originalni prispevek disertacije. Algoritmi izkoriščajo posebnosti dipolnih anten: (i) sevalna karakteristika magnetnega polja (H) je izotropna, (ii) sevalna karakteristika električnega polja (E) pa je anizotropna v zelo ozkem področju. Ta usih sprejetega RF signala iz senzorja, katerega pozicijo iščemo, smo izkoristili za ugotavljanje smeri, v kateri se ta nahaja. Ta, rečemo lahko v primerjavi z ostalimi AoA tehnikami, ki temeljijo na iskanju maksimuma usmerjenega polja, nekonvencionalna metoda, omogoča natančnejšo izmero kota, uporablja standardne (mikrostrip) dipolne antene tako v svetilnikih kot ostalih senzorjih ter uporablja preprostejšo dodatno strojno opremo in preprostejše algoritme. Ker se uporablja dipolna antena, je lahko svetilnik tudi usmerjevalnik podatkov v omrežju. V eksperimentih smo se omejili na optično vidno linijo (LOS) med svetilnikom in senzorji. Vsaka ovira, ki zastira vidno linijo povzroči neželene odmeve radijskega signala in s tem oteženo oceno AoA. Omejili smo se tudi na stacionarna senzorska omrežja. Vozlišča ne spreminjajo lege med ocenjevanjem AoA. Za eksperimentalno potrditev teze smo razvili in izdelali tri merilne sisteme: (i) sistem s svetilnikom s štirimi dipolnimi (mikrostrip) antenami nameščenimi na rotirajoči plošči (ii) sistem s svetilnikom z eno rotirajočo dipolno (mikrostrip) anteno in (iii) sistem s svetilnikom z dvanajstimi (mikrostrip) dipolnimi antenami razporejenimi na obodu mirujoče okrogle plošče. Za vsak sistem smo s programsko opremo prilagodili algoritem ugotavljanja smeri posebnostim strojne opreme. Vsi sistemi so potrdili našo tezo. Dobljeni eksperimentalni rezultati se seveda medsebojno razlikujejo v točnosti ocene AoA.
Ključne besede: brezžična senzorska omrežja, RSSI, kot prihoda RF signala, neusmerjena antena
Objavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 1565; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (26,14 MB)

10.
LOKALIZACIJSKE TEHNIKE V BREZŽIČNIH SENZORSKIH OMREŽJIH
Marko Malajner, 2009, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se ukvarjamo z brezžičnimi senzorskimi omrežji (v nadaljevanju BSO). Brezžična senzorska omrežja se uporabljajo za nadzorovanje in kontrolo okolice. Vsaka senzorska enota sestoji iz senzorskega dela, ki zaznava okolico in iz radijskega dela, ki te podatke distribuira bazni postaji (v eni ali več etapah). Vsak podatek o lokalnem fenomenu nima vrednosti, če ne vemo od kje prihaja. Zato smo se v tem magistrskem delu posvetili lokalizaciji (ali pozicioniranju) senzorskih enot. Najenostavnejšo in ob enem dovolj natančno lokalizacijo v odprtem prostoru lahko dosežemo z GPS navigacijo. Ob predpostavki, da senzorsko omrežje sestoji iz nekaj deset do nekaj tisoč senzorskih enot bi integracija GPS bila cenovno neprimerna. Pa tudi iz vidika porabe energije ni primerno, ker se enote napajajo iz omejenega vira energije. Zato se v senzorskih omrežjih poslužujemo drugih cenejših metod, ki jih bomo podrobneje opisali v nalogi. V osnovi pa so razdeljene glede na merjenje dveh fizikalnih količin: čas in moč signala. Pri metodah, kjer merimo čas, merimo čas potovanja signala od točke A do točke B (TOA - time of arrival). Merjenje časa potovanja signala se poslužuje zelo razširjen GPS. Druga metoda je merjenje moči signala. Za vsako senzorsko enoto poznamo oddajno moč, če je sprejemna enota zmožna meriti moč signala, lahko ocenimo približno razdaljo med sprejemnikom in oddajnikom. Boljši model širjenja radijskih valov poznamo, natančneje lahko ocenimo razdaljo. V magistrski nalogi bomo določevali lokalizacijo s pomočjo zakonov širjenja radijskih valov. Za ta način smo se odločili, ker imajo vsi prenosni radijski moduli (IEEE802.11) vgrajen mehanizem za merjenje moči sprejetega signala (RSSI). V naših raziskavah smo uporabili dva radijska modula: MRF24J40 z implementiranim fizičnim slojem ZigBee protokola in CC2500, ki ni fizično vezan na katerikoli protokol. Oba radia delujeta na ISM 2.4 GHz frekvenčnem pasu.V delu bomo prikazali razvoj naše senzorske enote SPaRCMosquito, programsko opremo za modeliranje in lokalizacijo senzorskih omrežij SPaRCSoft. Podali bomo rezultate in analize meritev prenosnega kanala in ocenitev položajev senzorskih enot s pomočjo meritev parametrov prenosnega kanala in algoritmov za lokalizacijo.
Ključne besede: brezžična senzorska omrežja, model širjenja radijskih valov, meritev razdalje, lokalizacija
Objavljeno: 29.10.2009; Ogledov: 2609; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici