Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu smo izdelali mobilno aplikacijo z uporabo ogrodja Flutter in programskega jezika Dart, ter predstavili njune posebnosti. Izdelali smo aplikacijo za pomoč študentom pri medsebojnem učenju. Aplikacija olajša medsebojno komunikacijo in posamezniku pomaga pri organizaciji časa med študijem. Uporabniki lahko soustvarjajo zapiske na sodelovalni tabli. Analizirali smo uporabnost izbranih tehnologij za razvoj platformno neodvisnih aplikacij.
Ključne besede: Ogrodje Flutter, programski jezik Dart, sodelovalna tabla, soustvarjanje zapiskov, platformno neodvisen razvoj aplikacij
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 87; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,77 MB)

Opis: Podjetja in stranke želijo stroške gostovanja in programske opreme čim bolj omejiti. Z aplikacijami, ki imajo arhitekturo za določenega najemnika in nato gostijo kot posamezno instanco, se stroški gostovanja linearno povečujejo na najemnika. Pri večnajemniški arhitekturi podjetja uporabljajo iste aplikacije, storitve in podatkovne baze, kar zmanjšuje stroške gostovanja, razvoja in vzdrževanja. Večnajemniška arhitektura mora zagotoviti zasebnost podatkov posameznih najemnikov in nadgradljivost aplikacije. To magistrsko delo opisuje arhitekturo programske opreme, ki je nadgradljiva, nastavljiva in učinkovita za več najemnikov. Delo se osredotoča na večnajemniško arhitekturo, oblikovano v programskem jeziku PHP z uporabo okvira Laravel za določanje trdne arhitekture aplikacij. Vse to je narejeno za boljše razumevanje zmogljivosti, varnosti, izvajanja in vloge večnajemniške arhitekture aplikacij. Delo podrobneje pojasnjuje večnajemniško arhitekturo, metapodatkovno arhitekturo in tri pristope k podatkovnim bazam. Pojasnjuje, da je večnajemniška programska aplikacija vrsta gostujoče programske opreme, ki različnim najemnikom služi posamezno iz ene instance aplikacije. Najemniki so lahko ena stranka, organizacija ali celo podjetje. Magistrsko delo primerja večnajemniško arhitekturo z enoinstančno ter enonajemniško arhitekturo. Večnajemniška arhitektura se od večinstančne razlikuje po tem, da ima večinstančna arhitektura več (različnih) kopij programske opreme, ki služi strankam, medtem ko ima večnajemniška eno samo instanco programske opreme na strežniku, ki služi več najemnikom. Pojasnjena je tudi arhitektura večnajemniške podatkovne baze. Ločene podatkovne baze, skupne podatkovne baze, skupne sheme, ter skupne podatkovne baze, ločene sheme so trije različni pristopi, obravnavani v magistrskem delu. Poglavju o večnajemniški arhitekturi sledi razlaga metapodatkovne arhitekture, razloženo pa je tudi, kako lahko zmanjša povezavo med poslovno in programsko implementacijo, izboljša prilagodljivost oblikovanja in poveča ponovno uporabo sistema. Podrobno je opisano, kako je Force.com, ustvarjalec največje CRM storitve na trgu, implementiral metapodatkovno arhitekturo v svoje aplikacije. Poleg razlage arhitektur, na katerih temelji prototipna aplikacija, je predstavljena tudi razlaga sestavnih delov sistema aplikacije. Prototipna aplikacija je bila ustvarjena z odprtokodnimi in prosto dostopnimi spletnimi tehnologijami in knjižnicami. Za razvoj prototipov aplikacij je bil uporabljen programski jezik PHP z Laravel okvirjem, skupaj z NGINX kot spletnim strežnikom in MySQL kot podatkovno bazo. Za lokalni razvoj in testiranje sta bila uporabljena Docker in tehnologija vsebnikov. V naslednjem poglavju je preučen in povzet prilagojen pristop k podatkovni bazi, ki ga uporablja prototipna aplikacija. Temelji na pristopih ločene podatkovne baze ter ločene podatkovne baze, skupne sheme, z manjšo prilagoditvijo pri ločevanju podatkov najemnikov. Razložena je sistemska arhitektura ali sklad LEMP, čemur sledijo pomisleki glede varnosti. Pojasnjuje tudi, kako je bila dosežena identifikacija najemnika ter kako sta bila najemodajalec in najemnik strukturirana in uporabljena. Modul najemodajalca se nahaja na nivoju korenske domene, najemniki pa so locirani in identificirani na podlagi poddomen. Modul najemodajalca je namenjen upravljanju najemnikov s preprostimi dejanji, kot so ustvarjanje, posodabljanje in brisanje. Poleg teh ukazov, lahko uporabniki modula najemodajalca filtrirajo ali prekličejo dostop za določene najemnike, če ne spoštujejo pogodbe. Sledeče poglavje opisuje, kako smo ustvarili in strukturirali projekt Laravel ter katere ukaze smo uporabili za doseganje končnega rezultata. Za dostop do podatkov, povezanih z najemniki, obstajata dve komponenti. Prva je uporabniški vmesnik, v katerega se lahko uporabnik vpiše s svojimi poverilnicami (e-poštni naslov in geslo), druga pa je REST API.
Ključne besede: Spletna aplikacija, Večnajemniška arhitektura, Metapodatkovna arhitektura, Laravel
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 343; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: V magistrskem delu smo implementirali algoritem, ki avtomatsko oceni odgovore na vprašanja odprtega tipa. Odgovor študenta primerjamo s pričakovanim na podlagi različnih tehnik leksikalne in semantične analize. Algoritem temelji na poravnavi besed med pričakovanim in vnesenim odgovorom ter računanjem razdalje med vektorji besednih vložitev iz obeh odgovorov. Za implementacijo smo uporabili programski jezik Python.
Ključne besede: avtomatsko ocenjevanje, ocenjevanje odgovorov, obdelava naravnega jezika, vprašanja odprtega tipa
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 296; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: Monografija predstavlja nadaljevanje publikacije Slovenščina na dlani 1, izdane v letu 2018. Prvi del prinaša rezultate projekta Slovenščina na dlani, ki ga v času od leta 2017 do leta 2021 izvajamo na Univerzi v Mariboru. Predstavljena je idejna zasnova učnega e-okolja, in sicer z vidika uporabniške izkušnje učitelja ter učenca. Ker bo e-okolje vsebovalo vaje in naloge s področja pravopisa, slovnice, frazeologije in besedil, so podane možnosti priprave vaj z ozirom na učni načrt in postopke avtomatizacije. Pri frazeologiji bomo ob nalogah ponudili tudi slovarske opise izbranih enot, zato je predstavljeno, katerih 100 frazemov in 100 pregovorov smo izbrali za natančnejšo obravnavo. Pojasnjeno je tudi, katera znanja bodo učeči se usvajali s pomočjo zbirke besedil, ki smo jo poimenovali BERTA. V drugem delu najdemo članke učiteljic slovenščine, ki sodelujejo v projektu. Na podlagi svojih izkušenj z učenci in dijaki predstavljajo izvirne ideje za obravnavo slovnice, leksikologije, frazeologije in besedilnih vrst ter izpostavljajo učinkovite učne metode, s katerimi so uspele osnovno- in srednješolce navdušiti za učenje in raziskovanje slovenščine. Na podlagi člankov ugotavljamo, da je mogoče vsako, tudi na videz suhoparno učno snov, učencem predstaviti kot izziv in jih s tem spodbuditi k ustvarjalnosti ter iskanju drugačnih rešitev.
Ključne besede: e-okolje, tipologija nalog, pravopis, slovnica, frazeologija, neumetnostna besedila, pouk slovenščine, učne metode
Objavljeno v DKUM: 17.02.2020; Ogledov: 602; Prenosov: 48
Povezava na datoteko

Opis: V diplomskem delu smo izdelali spletnega pajka, ki je enostaven za uporabo, združuje funkcionalnosti odprtokodnih alternativ in deluje na vseh popularnih platformah. Uporabili smo tehnologijo .NET Core, ki nam je omogočila ustvarjanje le ene izvršilne datoteke za vsako platformo, ki je hkrati prenosljiva in deluje brez dodatnih sistemskih potreb. Da bi bila uporaba enostavna, smo implementirali spletni vmesnik za hitro konfiguracijo. Za funkcionalnost smo poskrbeli tako, da pajek deluje brezhibno na več nitih, v razširljivem porazdeljenem sistemu in podpira razširjanje s pomočjo uporabnikovih skript. Nazadnje smo tudi poskrbeli, da smo vključili vse funkcionalnosti, ki so značilne za spletne pajke.
Ključne besede: spletni pajek, porazdeljeni sistemi, spletni vmesnik, .NET Core
Objavljeno v DKUM: 22.11.2019; Ogledov: 526; Prenosov: 50
Celotno besedilo (934,26 KB)