Search the digital library catalog

Abstract: Uvod: Zaključno delo se osredotoča na ozaveščenost prebivalcev občine Odranci glede preprečevanja nastanka kroničnih nenalezljivih bolezni ter na njihovo poznavanje in upoštevanje smernic zdravega življenjskega sloga. Metode: Raziskava vključuje analizo znanstvene literature; ankete, ki so se razdelile med 200 občanov, starejših od 15 let, ter analizo stanja na področju dejavnikov tveganja in smernic zdravega življenjskega sloga. Rezultati: Prebivalci so v povprečju dobro ozaveščeni o dejavnikih tveganja za nastanek kroničnih bolezni ter o smernicah zdravega življenjskega sloga. Kljub temu je le malo redno fizično aktivnih, čeprav se več kot polovica prebivalcev zdravo prehranjuje. Meritve zdravstvenih parametrov se redko izvajajo. Razprava: Večina prebivalcev se zaveda dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, pri ozaveščenosti o zdravem življenjskem slogu ter upoštevanju le-tega obstajajo razlike med starostnimi skupinami ter spolom. Občani so mnenja, da bi občina Odranci lahko storila več za izboljšanje zdravja s spodbujanjem rekreacije, izobraževanjem in izgradnjo novih zdravstvenih objektov. Zaključek: Obstaja potreba po izobraževanju, spodbujanju zdravega življenjskega sloga ter boljši izrabi resursov za promocijo zdravja v občini Odranci. Posledično bi se tako lahko izboljšalo zdravje prebivalcev ter zmanjšalo breme kroničnih nenalezljivih bolezni. S temi ugotovitvami se odpirajo nova vprašanja in poudarja pomembnost raziskave za stroko, klinično okolje in širšo javnost.
Keywords: ozaveščenost, zdrav življenjski slog, kronične nenalezljive bolezni
Published in DKUM: 26.03.2024; Views: 263; Downloads: 33
Full text (1,94 MB)

Abstract: Zaradi demografskih in družbenih sprememb ter hkrati zaradi omejevanja javne porabe zaradi finančne krize, ki je prizadela Evropo po letu 2008, se (javni) sistemi zdravstvenega varstva v mnogih državah na svetu soočajo z velikimi finančnimi negotovostmi, ki imajo pomemben vpliv na doseženo raven dostopnosti in kakovost zdravstvenih storitev (Sklepi Sveta o skupnih vrednotah in načelih zdravstvenih sistemov Evropske unije, 2006). Številni sistemi ne uspejo zajeziti rasti stroškov, finančni pritiski pa vse bolj otežujejo zagotavljanje socialnega in zdravstvenega varstva v posameznih državah v Evropi in izven njenih meja (EK, 2011). V Sloveniji se že od nastopa globalne ekonomske krize soočamo z velikimi negotovostmi ne zgolj na področju finančne vzdržnosti sistema zdravstvenega varstva, temveč tudi na drugih področjih družbenega delovanja in razvoja. Kriza je razkrila številne strukturne pomanjkljivosti v državi, pogoste odmike je zaslediti v obstoječi regulativi, z vidika finančne vzdržnosti javnih sistemov in obstoja sistema blaginje pa je vse prej kot ugodna tudi demografska struktura in napovedi za prihodnost. V nalogi smo predstavili trenutno stanje in gibanje trendov posameznih postavk, ki so neposredno povezane z zagotavljanjem zadostnih in stabilnih virov financiranja sistema zdravstvenega varstva (javni in zasebni viri financiranja, davki in socialni prispevki) ter v okviru le-teh proučili obseg solidarnosti in socialne pravičnosti. Na osnovi teoretičnih spoznanj, primerjalnih podatkov, kvalitativne analize in matematičnih izračunov smo v zaključnem delu naloge ocenili vpliv trenutne ureditve na izbrane kazalnike solidarnosti in socialne pravičnosti (to so univerzalen dostop, progresivnost in proporcionalnost, pokritost za osnovno košarico pravic, stopnja delitve stroškov različnih družbenih skupin v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja, višina premije pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, delež neposrednih plačil iz žepa) ter nakazali možnosti nadaljnjega razvoja. Financiranje sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji ni pravično in vpliva na zmanjšanje načela solidarnosti. Breme financiranja sistema prevzema predvsem aktivna populacija, obstoječa ureditev ob predpostavki demografskih sprememb pa tudi ne zagotavlja finančne vzdržnosti sistema na dolgi rok. Kljub trenutnim fiskalnim omejitvam, je nujno potrebno pretehtati javne prihodke in znotraj le-teh iskati stabilne vire za financiranje sistema zdravstvenega varstva, ki bodo zadostili predvsem zdravstvenim potrebam prebivalstva kot tudi številnim drugim zahtevam v sistemu in izven njega. Da bi zagotovili solidarnost in socialno pravičnost na ravni zbiranja sredstev za financiranje sistema zdravstvenega varstva so potrebne usklajene politike na vseh ključnih področjih družbenega delovanja in razvoja kot tudi usklajeno delovanje vseh ključnih funkcij znotraj sistema zdravstvenega varstva, ki so medsebojno povezane in soodvisne. Dostopnost do učinkovitih zdravstvenih storitev in zaščita pred zdravstvenimi in/ali dohodkovnimi šoki se lahko uresničuje zgolj s sodelovanjem in podporo, skrbno načrtovanimi procesi in aktivnostmi, visoko pokritostjo za definiran obseg storitev (standard, obseg in cene zdravstvenih storitev bi morale biti regulirane) ter transparentno in odgovorno rabo sredstev na vseh nivojih delovanja (razdelitev sredstev glede na dejanski obseg opravljenih storitev z upoštevanjem nagrajevanja za kakovostno opravljeno delo). Zgolj na tak način lahko spodbujamo enakost in pravičnost v sistemu ter izboljšujemo kakovost življenja prebivalcev in prebivalk, ki je pomemben dejavnik blaginje in osrednji cilj družbenega razvoja.
Keywords: sistemi zdravstvenega varstva, sheme financiranja, prispevki za zdravstveno zavarovanje, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, davki, izdatki iz žepa
Published in DKUM: 12.11.2018; Views: 1957; Downloads: 206
Full text (3,30 MB)