| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vrednotenje genskih virov lucerne s pomočjo morfoloških in proizvodnih lastnosti
Mojca Šošterič, 2012, master's thesis

Abstract: Študija je bila usmerjena predvsem odbiri rastlin na podlagi morfoloških lastnosti kot tudi na podlagi hranilnih vrednosti posamezne sorte oziroma populacije. V poskus smo vključili 21 sort lucerne Medicago sativa L. in Medicago falcata L. Semena smo pridobili iz slovenske rastlinske genske banke, in sicer iz različnih geografskih področij, Slovenije, Hrvaške, Francije, Avstralije, Češke, Poljske in Slovaške. Iz semen smo najprej v rastlinjaku vzgojili rastline, katere smo presadili na polje. V treh letih, kolikor je trajal poskus, smo skupno izvedli deset košenj. Za vrednotenje kvalitativnih vrednosti (širina, dolžina in oblika lista, dolžina in debelina peclja, dolžina internodija, pokončnost rastline in čas cvetenja) in kvantitativnih vrednosti (višina, pridelek zelinja) smo uporabili prilagojene IBPGR deskriptorje za krmne stročnice. Prehransko vrednost in vsebnost beljakovin v posameznih sortah lucerne smo ovrednotili s pomočjo NIR metode (merjenje odboja bližnje infrardeče svetlobe). Rezultati za prehransko vrednost so pokazali, da ni statistično značilnih razlik med posameznimi sortami. Drugače pa je bilo s pridelkom zelinja in višino rastlin, kjer so se pokazale statistično značilne razlike med posameznimi sortami. Tako smo v času poskusa tudi prvič ovrednotili in kompleksno opisali slovenske genske vire, shranjene v genski banki, ter ugotovili, katere odbrane sorte bi bile najbolj primerne za nadaljnje žlahtnjenje in pridelovanje v slovenskih rastnih razmerah.
Keywords: lucerna, genski viri, morfološke lastnosti, proizvodne lastnosti, žlahtnjenje
Published: 31.05.2012; Views: 1376; Downloads: 122
.pdf Full text (3,47 MB)

2.
PRIMERNOST IZBRANIH TRAVNIŠKIH ZELI ZA SILIRANJE, NJIHOVA SESTAVA TER ENERGIJSKA VREDNOST ZA PREŽVEKOVALCE
Branko Lukač, 2013, dissertation

Abstract: V prvem delu raziskave je bil namen ugotoviti sestavo zeli in njihovo neto energijsko vrednost za laktacijo (NEL) glede na staranje. Na trajnem nižinskem travinju v Blatni Brezovici in Murskih Črncih smo zbrali vzorce sedmih vrst zeli: navadni rman (Achillea millefolium L.), ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata L), navadna lakota (Gallium mollugo L.), plazeča zlatica (Ranunculus repens L.), gomoljasta zlatica (Ranunculus bulbosus L), navadni regrat (Taraxacum officinale F. Weber) in topolistna kislica (Rumex obtusifolus L.). Ugotovili smo, da pufrska sposobnost pri navadnem rmanu in ozkolistnem trpotcu narašča s staranjem rastlin ob vseh treh oziroma štirih košnjah. Vsebnost vodotopnih ogljikovih hidratov (VOH) se je ob prvi košnji najmanj spreminjala pri navadnem rmanu (+12 g VOH kg-1 suhe snovi (SS) dnevno v Murskih Črncih) in ozkolistnem trpotcu (–0,11 g kg-1 SS dnevno v Murskih Črncih). Največje zmanjševanje VOH s staranjem smo ugotovili pri topolistni kislici (–3,40 g VOH kg-1 SS dnevno). Vsebnost surovih maščob (SM) se je ob prvi košnji najhitreje zmanjševala pri navadnem regratu (–0,54 oziroma –0,75 g SM kg-1 SS dnevno). Najmanj surovih beljakovin (SB) smo ugotovili v rastlinah iz družine zlatičnic (88 do 162 g SB kg-1 SS). Surova vlaknina (SVl) je najhitreje naraščala pri gomoljasti zlatici (4,31 g SVl kg-1 SS dnevno), najpočasneje pa pri navadnem regratu (0,29 oziroma 0,50 g SVl kg-1 SS dnevno). Največjo vsebnost NEL ob prvi košnji smo določili v plazeči zlatici (6,73–7,38 MJ NEL kg-1 SS), najmanjšo maja pri navadnem rmanu (4,36–6,29 MJ NEL kg-1 SS) in topolistni kislici (4,50–5,41 MJ NEL kg-1 SS). Vsebnost NEL se je najhitreje zmanjševala pri navadnem rmanu in gomoljasti zlatici (–0,05 MJ NEL kg-1 SS dnevno), najpočasneje pa pri ozkolistnem trpotcu in plazeči zlatici (–0,01 MJ NEL kg-1 SS dnevno). V drugem delu raziskave nas je zanimala silirna sposobnost navadnega rmana in ozkolistnega trpotca v primerjavi z mnogocvetno ljuljko (Lolium multiflorum Lam.) in travniško bilnico (Festuca pratensis L.), pa tudi vpliv 10 in 30 % deleža omenjenih zeli v mešanici na kakovost fermentacije omenjenih silaž. Hkrati smo proučevali vpliv venenja na kakovost fermentacije in na vsebnost β-karotena v silažah. S podaljševanjem časa venenja in omejeno fermentacijo se je pH-vrednost zelo uvelih silaž razen mnogocvetne ljuljke zmanjšala manj kakor pH-vrednost neuvelih ali uvelih silaž (p < 0,05). Neuvele in uvele silaže mnogocvetne ljuljke so bile slabše kakovosti od silaž travniške bilnice, navadnega rmana, ozkolistnega trpotca ali mešanice travniške bilnice z 10- ali 30-odstotnim deležem zeli. Povezave med vsebnostjo β-karotena in drugimi produkti fermentacije so razen povezave s pH-vrednostjo in BK šibke, vendar statistično značilne (p < 0,05). Ugotavljamo, da rastlinska vrsta in venenje (p < 0,001), pa tudi njun interakcija (p < 0,01) vplivajo na vsebnost β-karotena v silaži. Mnogocvetna ljuljka in travniška bilnica vsebujeta v sveži snovi in tudi v silažah več β-karotena v primerjavi z ozkolistnim trpotcem ali navadnim rmanom. Največje izgube β-karotena smo ugotovili v zelo uvelih silažah navadnega rmana (–56,7 %) in ozkolistnega trpotca (51,1 %), precej manjše pa v silaži mnogocvetne ljuljke (48,4 %) in travniške bilnice (37,0 %). Primerjava izgub β-karotena med venenjem in siliranjem trav in zeli kaže, da so izgube med venenjem večje kakor med siliranjem. Rezultati kažejo, da se, razen pri travniški bilnici, največ β-karotena izgubi v prvih 24 urah venenja.
Keywords: siliranje, trajno travinje, zeli, kemična sestava, neto energijska vrednost
Published: 07.11.2013; Views: 2327; Downloads: 242
.pdf Full text (3,86 MB)

3.
4.
Pol-naravno travinje kot vir semena za obnovo ruše velike naravne vrednosti
Branko Lukač, Janko Verbič, Branko Kramberger, Mitja Kaligarič, Vladimir Meglič, 2013, review article

Abstract: V zadnjih letih pol-naravno travinje vedno bolj pridobiva večnamensko vlogo v prostoru. Poleg zagotavljanja voluminozne krme domačim živalim postajajo pomembne tudi številne druge funkcije pol-naravnega travinja, med katerimi se vse bolj izpostavlja tudi biotska pestrost ruše. S tega vidika so posebej cenjene ruše velike naravne vrednosti. Skozi zgodovino se je biotska pestrost ohranjala predvsem z ekstenzivno pašno rabo in košnjo rastlin v obdobju dozorevanja semena. Z intenzifikacijo gospodarjenja na travinju v dvajsetem stoletju in uporabo komercialnih semenskih mešanic se je na pol-naravnem travinju biotska pestrost ruše na splošno pričela zmanjševati. V zadnjem obdobju smo se začeli zavedati negativnih posledic upadanja biotske pestrosti in začeli razvijati ukrepe za zaustavitev tega procesa. Med temi ukrepi ima pomembno vlogo setev oz. obnova ruše velike naravne vrednosti. Vir semen za zasnovo take ruše je lahko le biotsko pestro pol-naravno travinje. V svetu so se v zadnjih letih razvile različne metode pridobivanja semena in načini setve, ki omogočajo uspešno vzpostavitev izvorne biotsko pestre ruše prilagojene lokalnim rastnim razmeram.
Keywords: travinje, pol-naravno travinje, prostorska vloga, biotska pestrost, pridelava semena, setev, vir semen
Published: 13.07.2017; Views: 418; Downloads: 53
.pdf Full text (198,91 KB)
This document has many files! More...

5.
Piramidno kopičenje R genov, odgovornih za odpornost proti krompirjevemu virusu Y in krompirjevi plesni
Peter Dolničar, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Glavni cilj doktorskega dela je bil prilagoditi program žlahtnjenja krompirja na Kmetijskem inštitutu Slovenije, da bo omogočal vnos, učinkovito odbiro in kopičenje odpornih R genov najpomembnejših bolezni krompirja: virusa Y krompirja (PVY) in krompirjeve plesni. To smo dosegli s kombinacijo pregleda rodovnikov odpornih sort, preučevanja izražanja njihovih lastnosti in lastnosti potomstva, ugotavljanja primernosti za gensko rekombiniranje in križanja, preučevanja moške sterilnosti ter analize možnosti uvedbe molekulskih markerjev v procese odbire. V programu žlahtnjenja so bili uporabljeni Ry geni iz vrst Solanum stoloniferum in S. chacoense ter R geni za odpornost proti krompirjevi plesni iz vrst S. demissum S. bulbocastanum in sorte 'Sarpo Mira'. Rezultati kažejo, da je kopičenje več R genov v manjših programih žlahtnjenja smiselno, čeprav se je zato zmanjšala povprečna uspešnost odbire potomstva. Moška sterilnost iz vrste S. stoloniferum se v nekaterih primerih ni prenašala na potomstvo. Ekstremna odpornost je bila učinkovita proti vsem izolatom PVYNTN. Z metodo množične odbire proti PVY občutljivih klonov smo v fazi sejancev izločili 60 % občutljivih genotipov, preostale pa v naslednjih dveh letih. Potrjen je bil vpliv starosti rastlin na izražanje R genov odpornih proti krompirjevi plesni. R geni iz vrste S. demissum še vedno lahko zagotavljajo srednjeročno stabilno odpornost proti krompirjevi plesni, za dolgoročno odpornost pa bo najverjetneje potrebno v novih genotipih zadržati odpornost sorte 'Sarpo Mira'. Doslej smo vpeljali molekulske markerje za določevanje genov za ekstremno odpornost proti PVY Rysto, Ry-fsto in Rychc, ter za odpornost proti krompirjevi plesni R1, R2-F1, R3, R3a, R3b in BLB2.
Keywords: žlahtnjenje krompirja, odpornost na rastlinske bolezni, PVY, krompirjeva plesen, kopičenje R genov, moška sterilnost, molekulski markerji, Solanum tuberosum
Published: 11.07.2016; Views: 1061; Downloads: 62
.pdf Full text (5,44 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica