| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UČITELJEVO IZVENŠOLSKO DELO MED OBEMA VOJNAMA (1918-1941)
Nina Lubec, 2011, diplomsko delo

Opis: Med obema vojnama se učiteljstvu ni godilo ravno najbolje. Pri svojem delu so bili omejeni in v celoti podrejeni državi z njeno birokracijo, ki je strogo nadzorovala njihovo delo, prav tako pa tudi njihovo zasebno življenje. Zraven države so morali odgovarjati tudi raznim pomembnim vaškim veljakom. Zaradi slabega gmotnega položaja so lahko bili posledično podrejeni celo vsakemu preprostemu človeku na vasi, ki je začutil njihovo materialno in duhovno šibkost ter nemoč. Kljub slabemu položaju učiteljstva pa se je od njih veliko pričakovalo, kar je prinašalo tudi veliko odgovornost in breme. Še vedno so bili učitelji zraven duhovnikov skoraj edini izobraženci in vzgojitelji, vodje naroda, zato so tudi pričakovanja bila velika. Velikokrat se je pri pričakovanjih, kakšen naj učitelj bo, pretiravalo. Dosti pa so tudi sami učitelji pripomogli k takšnemu izoblikovanju lika. Izoblikoval se je lik učitelja, pri katerem je bil zelo pomemben značaj, saj so vzgajali z zgledom. Učitelj je postal idejni in kulturni vodja naroda, pomembno je bilo njegovo vedenje, oblačenje, način življenja, vse to pa so nadzorovali šolski nadzorniki in budno bdeli nad njegovim ravnanjem tudi vsi ostali (starši otrok, vaščani, duhovščina, vaški veljaki idr.). Glavni učiteljevi nalogi sta bili učiti in vzgajati otroke v duhu državne in narodne enotnosti ter verske strpnosti ter širiti prosveto pri narodu. Le-to so širili posredno in neposredno, sodelovali z raznimi kulturnimi društvi itd. Področja učiteljevega izvenšolskega udejstvovanja so bila številna, od raznih obrambnih, kulturnih, športnih, gospodarskih društev, pa vse do učiteljevih individualnih prizadevanj izven šolskih zidov, med ljudstvom na vasi, kljub številnim oviram in preprekam, kot so bile prostorske stiske in birokracija, šolsko nadzorstvo, razne omejitve dela, nenehno premeščanje, vplivi strankarske politike in številni drugi.
Ključne besede: učiteljstvo, položaj učiteljstva, lik učitelja, naloge učitelja, izvenšolsko delo
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1177; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (708,03 KB)

2.
MOTIV TUJSTVA V PROZI ERICE JOHNSON DEBELJAK IN BRINE SVIT
Nina Lubec, 2011, diplomsko delo

Opis: Erica Johnson Debeljak in Brina Svit sta dve precej nenavadni slovenski pisateljici. Nenavadni zato, ker gre za dva fenomena. Prvi, Erica Johnson Debeljak, je Američanka, več kot dvajset let živeča v Sloveniji in sedaj uveljavljena kot slovenska pisateljica. In drugi, Brina Svit, Slovenka, že več kot dvajset let živeča v Franciji, in sedaj uveljavljena tudi kot francoska pisateljica, od romana Moreno naprej, namreč ustvarja tudi v francoščini. V diplomskem delu je predstavljeno njuno življenje in ustvarjanje, v ospredju pa so motivi tujstva in njihova analiza. Diplomska naloga podrobneje predstavlja motive tujstva v prozi Erice Johnson Debeljak in Brine Svit. V njunih proznih opusih jih poišče in razloži. Pri obeh avtoricah je bila emigrantska izkušnja pomemben mejnik v njunem ustvarjanju, saj je na primer Erica Johnson Debeljak posledično zaradi nje sploh začela pisati, pri obeh pa se le-ta zelo veliko pojavlja v njunih besedilih, tako lahko zdomstvo, tujino, svetovljanstvo, poliglotstvo, tujstvo, neznani izvor, drugačnost, nedomačnost, eksotičnost idr. spremljamo povsod skozi motive tujstva. Motivi tujstva pa se navezujejo tudi na oddaljenost, odtujenost, nepovezanost v medosebnih odnosih, saj kot pravi Erica Johnson Debeljak, smo tujci vsi, tudi tisti, ki nikoli nismo zapustili doma in domačih. Predvsem pa pri obeh izstopajo motivi tujstva med moškim in žensko, pri Brini Svit še med ožjim sorodstvom, med mamo in hčerjo ali pa med očetom in hčerjo.
Ključne besede: Erica Johnson Debeljak, Brina Svit, emigrantska izkušnja, motivi tujstva, oddaljenost, odtujenost, nepovezanost.
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 2123; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici