| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 256
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Odnos zaposlenih v zdravstveni negi do uvajanja sprememb
Petra Šketa, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Za zagotavljanje kakovostne obravnave pacientov so pomembne spremembe v zdravstvenih organizacijah. Zaposleni se različno odzivajo na uvajanje nečesa novega, zato je namen zaključnega dela raziskati odnos zaposlenih v zdravstveni negi do uvajanja sprememb v zdravstvenih organizacijah. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 400 delavcev v zdravstveni negi, ki so zaposleni v zdravstveni organizaciji na terciarni ravni. Zbrani podatki so bili obdelani s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2016 in Microsoft Office Excel 2016 ter IBM SPSS Statistics 25. Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih podatkov je bilo ugotovljeno, da so zaposleni v zdravstvenih organizacijah pozitivno naravnani do uvajanja sprememb in se strinjajo, da so spremembe pomembne. Kljub temu prihaja do razkoraka pri sprejemanju in implementaciji sprememb glede na položaj zaposlenega. Zaposleni na nevodilnih mestih so prepoznali potrebo po večji informiranosti na ravni organizacije ter več možnosti za vključitev v proces načrtovanja in uvajanja sprememb. Razprava in sklep: Spremembe v zdravstvenih organizacijah so potrebne, saj se organizacije lahko le tako razvijajo in izboljšujejo. Spremembe so večinoma dobrodošle, če so dobro zasnovane in pozitivno predstavljene s strani vodilnega kadra.
Ključne besede: organizacija v zdravstvu, management sprememb, uvajanje sprememb, zdravstvena nega, odnos zaposlenih do sprememb
Objavljeno v DKUM: 15.07.2022; Ogledov: 125; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

2.
Prednosti in slabosti šolanja na daljavo v času covid-19 epidemije: vidik dijakov srednjega strokovnega izobraževanja
Suzana Krajnc, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Epidemija covid-19 je v Sloveniji povzročila zaprtje šol in prehod na pouk na daljavo, ki je trajal 23 tednov. Namen raziskave je bil raziskati vidik dijakov srednjega strokovnega izobraževanja o prednostih in slabostih šolanja na daljavo v tem času. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metoda dela. Izvedena je bila presečna opazovalna raziskava. Instrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik, ki ga je ustrezno izpolnilo 268 dijakov. Podatki so bili analizirani z deskriptivno in inferenčno statistiko. Statistična obdelava podatkov je bila opravljena s statističnim programom IBM SPSS, V25.0. Rezultati: Analiza rezultatov je pokazala, da obstaja statistično značilna razlika v splošnem doživljanju pouka v času šolanja na daljavo med dijaki glede na letnik šolanja (F = 4,395, p = 0,013) ter statistično pomembna povezava med ohranjanjem socialnih stikov med šolanjem na daljavo in učinkovitostjo učenja (R = 0,414; p ˂ 0,001). Statistično pomembne povezave med uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in učinkovitostjo učenja nismo potrdili (R = 0,091; p = 0,137). Kot največja prednost šolanja na daljavo se je pokazalo učinkovitejše upravljanje s časom, slabost pa pomanjkanje praktičnega pouka in socialnih stikov s sošolci. Razprava in sklep: Naše ugotovitve kažejo, da si dijaki kljub navajanju nekaterih prednosti šolanja na daljavo želijo pouka v učilnici, praktičnih vaj, sodelovanja s sošolci ter razlago učitelja. Dobrodošlo bi bilo, da bi se na nacionalnem nivoju pripravile strategije soočanja s predvidljivimi posledicami epidemije pri mladostnikih.
Ključne besede: covid-19, izobraževanje na daljavo, doživljanje pouka, srednješolci, zaprtje šol
Objavljeno v DKUM: 27.06.2022; Ogledov: 135; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

3.
Pojavljanje in obvladovanje zapletov med hemodializnim zdravljenjem
Marjetka Knafelc, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Hemodializno zdravljenje je eno izmed najkompleksnejših načinov nadomestnega zdravljenja. Popolnoma razumljivo je, da pri tem prihaja tudi do različnih zapletov in s tem tudi to do specifičnih ukrepov. Namen zaključnega dela je bil predstaviti akutne, kronične in tehnične zaplete med hemodializo ter s pomočjo raziskave ugotoviti pogostnost in ukrepanje ob zapletih. Metode: V raziskavi je bila uporabljena triangulacija s kombiniranjem dveh raziskovalnih pristopov, tehnik in virov podatkov zaposlenih v zdravstveni negi. V raziskavi je sodelovalo 70 zaposlenih v zdravstveni negi iz 8 dializnih centrov ter 50 pacientov zdravljenih z hemodializo v enem izmed sodelujočih dializnih centrov, katerih parametre smo spremljali v obdobju zadnjih 3 let dializnega zdravljenja. Rezultati: Najpogostejši zapleti med hemodializo so bili hipotonija (M = 2,5; SO = 0,66), mišični krči (M = 2,3; SO = 0,68), arterijska hipertenzija (M = 2,2; SO = 0,75) in glavobol (M = 1,5; SO = 0,58). Ugotovljena je bila razlika med zaposlenimi v zdravstveni negi v ukrepanju med pojavom zapletov med hemodializo glede na stopnjo izobrazbe (x2 = 9,914; p = 0,019). Prav tako obstajajo statistične značilne razlike med zaposlenimi v zdravstveni negi v ukrepanju med pojavom zapletov med hemodializo glede na delovne izkušnje (x2 = 32,637; p < 0,001). Razprava in sklep: Zaposleni v zdravstveni negi na hemodializni enoti si morajo prizadevati za nadaljnje učenje in izobraževanje o zapletih in ukrepih med hemodializo skozi celotno poklicno kariero ter uporabljati in deliti to znanje v praksi, da bi zagotovili najboljšo oskrbo za paciente zdravljene z hemodializo.
Ključne besede: hemodializa, zapleti med hemodializo, obvladovanje zapletov, preprečevanje zapletov med hemodializo, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 12.05.2022; Ogledov: 210; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

4.
Stališča in prepričanja študentov zdravstvene nege o cepljenju proti sezonski gripi
Doroteja Trdin, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Študenti zdravstvene nege so prihodnost zdravstva; kot bodoči zdravstveni delavci, bi morali z visoko precepljenostjo biti za zgled splošnemu prebivalstvu. Raziskave pa kažejo, da je precepljenost med študenti in med slovenskim prebivalstvom nizka. Namen zaključenega dela je ugotoviti, kako visoka je precepljenost študentov zdravstvene nege proti gripi. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Za pregled stališč in prepričanj študentov zdravstvene nege o cepljenju proti sezonski gripi je bil uporabljen vprašalnik, katerega je izpolnilo 138 študentov zdravstvene nege. Raziskava je potekala v decembru 2020 in v januarju 2021. Podatki so bili statistično analizirani s pomočjo programa SPSS. Rezultati: Med študenti zdravstvene nege, ki so sodelovali v raziskavi, se jih je cepilo 35 %. Najpogostejši odgovor pri študentih je bil, da so se cepili zato, da so varovali lastno zdravje, drugi najpogostejši odgovor je bil, da jim je bilo ponujeno brezplačno. Najpogostejši razlog za zavračanje cepiva pa je bil, da anketiranci nikoli niso imeli gripe, drugi najpogostejši odgovor pa je strah pred stranskimi učinki. Zaključki: Omejitve povečanja precepljenosti študentov zdravstvene nege so strah pred stranskimi učinki ter mnenje študentov, da se ne počutijo ogrožene, da bi zboleli z gripo. Precepljenost bi lahko povečali z ukrepi za povišanje precepljenosti.
Ključne besede: Gripa, cepljenje študentov zdravstvene nege, stališča, prepričanja
Objavljeno v DKUM: 02.02.2022; Ogledov: 294; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

5.
Pripravljenost za interprofesionalno sodelovanje in interprofesionalno izobraževanje študentov s področja zdravstva
Saška Crnobrnja, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Interprofesionalno sodelovanje je sodelovanje med različnimi poklici, ki skupaj prispevajo k zagotavljanju kakovostne oskrbe pacienta. Za dobro prakso interprofesionalnega sodelovanja je značilna porazdelitev dela med poklici in vzpostavljanje zaupnega, spoštljivega in kakovostnega odnosa med profesionalci v kliničnem okolju. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kakšen odnos imajo študenti s področja zdravstva do interprofesionalnega sodelovanja in izobraževanja. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika (orodje 1ka). Uporabljeni sta bili lestvici pripravljenost na interprofesionalno izobraževanje (RIPLS) in pripravljenost na interprofesionalno izobraževanje (ELIQ). Podatki so bili analizirani z deskriptivno in inferenčno statistično metodo. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so v povprečju študentje zdravstvene nege, medicine in fizioterapije pripravljeni na interprofesionalno sodelovanje na zmerni oz. srednji ravni (x ̅ = 3,52; s = 0,62). Med študenti zdravstvene nege, medicine in fizioterapije obstajajo statistične razlike v pripravljenosti na sodelovanje (χ2 = 11,654, p = 0,003) in pripravljenosti na izobraževanje ( χ2 = 9,425, p = 0,009) . Prav tako so bile ugotovljene statistično značilne razlike v pripravljenosti za interprofesionalno sodelovanje med študenti medicine in zdravstvene nege (Z = –0,263, p < 0,001) ter med študenti medicine in fizioterapije (Z = –0,19, p = 0,006). Razprava in sklep: Za kakovostno in celostno oskrbo pacienta v kliničnem okolju je potrebno sodelovanje strokovnjakov z različnih področij zdravstva. Bodoče strokovnjake z različnih področij je potrebno pripraviti na sodelovanje že v času študija. Z vpeljavo interprofesionalnega izobraževanja bi pripomogli k razumevanju pomena sodelovanja v zdravstvu.  
Ključne besede: Študenti, interprofesionalno sodelovanje, izobraževanje, pripravljenost
Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 238; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (885,28 KB)

6.
Obvladovanje stranskih učinkov imunosupresivne terapije pri pacientu po transplantaciji srca
Vesna Pirih, 2021, magistrsko delo

Opis: Srčno popuščanje je kronična bolezen, ki močno zmanjša kakovost pacientovega življenja in lahko vodi tudi do odpovedi organa. Kadar so izključene vse druge možnosti zdravljenja, je edina rešitev transplantacija srca, ki pa s seboj prinaša druga tveganja, saj se zaradi doživljenjskega jemanja imunosupresivne terapije lahko pojavijo stranski učinki, ki zahtevajo našo pozornost in obravnavo.
Ključne besede: obvladovanje, stranski učinki, imunosupresivna zdravila, transplantacija srca
Objavljeno v DKUM: 24.12.2021; Ogledov: 301; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

7.
Vpliv splošne anestezije na pojav demence
Petra Čoh, 2021, diplomsko delo

Opis: Demenca postaja vedno večja zdravstvena in družbena problematika po svetu. Obolelih za demenco je vedno več, glavni vzrok za njen nastanek pa še ni odkrit. Namen zaključnega dela je raziskati tveganje za pojav demence po splošni anesteziji. Metode: Izvedeni so bili sistematični pregled, analiza in sinteza literature, ki se je nanašala na povezavo med splošno anestezijo in demenco. Pregledana je bila literatura z obravnavnega področja in izvedena je bila analiza pridobljenih virov glede na ustreznost zastavljene iskalne strategije. Izbrani članki so bili analizirani, rezultati pa prikazani v skupni tabeli z ugotovljenimi značilnostmi. Vsaka študija je bila razvrščena po hierarhiji dokazov in ocenjena po kakovosti. S pomočjo tematske analize so bile na koncu sintetizirane ugotovitve. Rezultati: Po pregledu šestih identificiranih študij je bila glavna kategorija, poimenovana »tveganje za pojav demence po splošni anesteziji«, razdeljena v več podkategorij. Ugotovljeno je bilo, da je tveganje za pojav demence po splošni anesteziji odvisno od vrste anestetika, vrste demence, demografskih značilnosti, pridruženih bolezni ali poškodb, števila izpostavljenosti splošni anesteziji, vrste operacije, trajanja splošne anestezije in posledic splošne anestezije, ki niso zanesljivo povezane z demenco, vendar nanjo vplivajo. Razprava in sklep: Ugotovljeno je bilo, da splošna anestezija vpliva na pojav demence in da se tveganje za ta pojav veča. Natančnega vzroka za to dogajanje nismo ugotovili, saj na to vpliva več dejavnikov. Nadaljnje raziskave na to temo se nam zdijo pomembne, saj natančen vzrok za pojav demence postaja vedno večji zdravstveni problem.
Ključne besede: tveganje, anestezija, sindrom postoperativne kognitivne disfunkcije, kognitivni upad.
Objavljeno v DKUM: 14.12.2021; Ogledov: 345; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

8.
Pojavnost stresa in izgorelosti v času epidemije covid-19
Marko Plečko, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Pandemija COVID-19 je prinesla pomembne spremembe v našem vsakdanjem življenju. COVID-19 je nezadostno pripravljenemu zdravstvenemu sistemu predstavljal nešteto izzivov. Izvajalci zdravstvenih storitev se soočajo z akutnim stresom na delovnem mestu, ki ga sestavlja visoka izhodiščna stopnja izgorelosti. Namen raziskave je bil ugotoviti pojavnost stresa in izgorelosti med zaposlenimi v psihiatrični bolnišnici v času epidemije COVID-19. Metode: V raziskavi je sodelovalo 51 anketiranih zaposlenih v eni od psihiatričnih bolnišnic v Sloveniji. Za pojavnost stresa je bila uporabljena lestvica zaznanega stresa, za pojavnost izgorelosti na delovnem mestu pa Maslach-ov vprašalnik izgorelosti, Pridobljeni podatki so bili statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel in SPSS. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da se stres pozitivno povezuje s čustveno izčrpanostjo (ρ = 0,700, p < 0,001) in depersonalizacijo (ρ = 0,380, p = 0,006), medtem ko se stres negativno povezuje (ρ = -0,459, p < 0,001) z osebnimi dosežki. Razprava in sklep: Pandemija COVID-19 predstavlja nešteto izzivov za zdravstveni sistem. Izvajalci zdravstvenih storitev se soočajo z akutnim stresom na delovnem mestu, ki povzroča visoko stopnjo izgorelosti zdravstvenih delavcev. Učinkoviti ukrepi pri zmanjševanju stresa in izgorelosti so razne sprostitvene tehnike, ki nam pripomorejo, da dosežemo zadane cilje.
Ključne besede: stres, izgorelost na delovnem mestu, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 14.12.2021; Ogledov: 704; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

9.
Stili vodenja v povezavi z zadovoljstvom bolnikov
Katarina Grm, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Od stila vodenja, ki ga prevzame vodja v zdravstveni negi, so odvisni zadovoljstvo bolnikov in drugi kazalniki kakovosti v zdravstveni negi. Namen magistrskega dela je bil raziskati prevladujoči stil vodenja in povezanost le-tega z zadovoljstvom bolnikov. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Kot raziskovani instrument sta bila uporabljena dva validirana vprašalnika: vprašalnik multifaktorskega vodenja in vprašalnik zadovoljstva bolnikov s kakovostjo zdravstvene nege. V raziskavi je sodelovalo 179 medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege, ki niso na vodilnih delovnih položajih, in 168 bolnikov. Raziskava je potekala na eni izmed klinik v zdravstveni instituciji na severovzhodu Slovenije. Podatki so bili statistično obdelani s programom SPSS. Za preverjanje hipotez smo uporabili Binomski test in Mann-Whitneyev U-test. Rezultati: Na večini (80 %) raziskovanih oddelkov je prisoten transformacijski stil vodenja. Bolniki so bili najmanj zadovoljni (povprečna vrednost = 3,30) z obveščanjem svojcev, prijateljev glede stanja in potreb ter truda medicinskih sester, da so zagotovile, da so lahko svojci, prijatelji pomagali pri njihovi negi in zdravljenju. Najvišje (povprečna vrednost = 4,13) so bolniki ocenili odzivnost, hitrost medicinskih sester, ko so jo potrebovali. Razprava in sklep: V raziskavi je bilo ugotovljeno, da je na oddelkih, kjer je prisotno transformacijsko vodenje, stopnja zadovoljstva bolnikov večja kot na oddelkih, kjer je prisotno transakcijsko vodenje. Od stila vodenja je odvisno zadovoljstvo zaposlenih in bolnikov. Zadovoljnejši zaposleni so uspešnejši in učinkovitejši na delovnem mestu, kar pripomore k večji kakovosti in večjemu zadovoljstvu uporabnikov storitev.
Ključne besede: stili vodenja, zadovoljstvo bolnikov, zdravstvena nega, kakovost zdravstvene nege
Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 320; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

10.
Opolnomočenje kot kazalnik kakovosti pri obravnavi pacienta s sladkorno boleznijo tipa 2 v ambulanti družinske medicine
Barbara Leskovšek Polak, 2021, magistrsko delo

Opis: Z opolnomočenjem se pomembno izboljšajo rezultati upravljanja s sladkorno boleznijo. Opolnomočen pacient ima veliko mero nadzora nad lastnim zdravjem, kar v praksi pomeni, da ima dovolj znanja in razumevanja pri uravnavanju glikiranega hemoglobina ter nadzoru za samoobvladovanje kronične bolezni – sladkorne bolezni tipa 2. Z raziskavo smo želeli proučiti, kakšna je stopnja opolnomočenja in urejenost glikiranega hemoglobina pri pacientih s sladkorno boleznijo tipa 2.
Ključne besede: opolnomočenje, sladkorna bolezen tipa 2, urejenost sladkorne bolezni, glikiran hemoglobin
Objavljeno v DKUM: 29.11.2021; Ogledov: 301; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici