| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 287
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Doživljanje kakovosti življenja stanovalcev v domovih za starejše
Ivanka Kampuš, 2021, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Kakovost življenja je osrednja tematika številnih študij. Obstaja mnogo definicij kakšno življenje je kakovostno življenje in predvsem kakšna je kakovost življenja v starosti. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako stanovalci v domovih za starejše ocenjujejo svojo kakovost življenja. Raziskovalna metodologija in metode: V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Za ugotavljanje kakovosti življenja in počutja starostnikov je bil uporabljen validiran vprašalnik »Euro Quality of life – 5 Dimension« (EQ-5D-5L). V raziskavo je bilo vključenih 158 stanovalcev domov za starejše iz Avstrije, Slovenije in Madžarske. Rezultati: Večina starejših v domovih ima zelo velike težave z gibanjem, ne zmorejo samostojno skrbeti za osebno higieno in samostojno opravljati vsakodnevnih aktivnosti, vendar pa kljub temu nimajo težav ali pa imajo malo težav s slabim počutjem ali občutenjem žalosti. Ugotovljeno je bilo, da se starejši ljudje različno pogosto udeležujejo organiziranih aktivnosti. Starejši svoje zdravje ocenjujejo kot zadovoljivo in dobro, medtem, ko večina kakovost življenja doživlja kot slabo. Diskusija in zaključek: Doživljanje kakovosti življenja starejših ljudi je močno odvisno od zdravstvenega stanja starejših oziroma od njihove ocene zdravja, saj je raziskava pokazala, da tisti starejši ljudje, ki svoje zdravje ocenjujejo kot slabo, tudi kakovost življenja doživljajo kot slabo. Poudariti pa je smiselno še, da na kakovost življenja vpliva tudi vključevanje v aktivnosti, ki so organizirane v domovih za starejše. Udeleženci se sicer različno pogosto vključujejo v organizirane aktivnosti, vzrok za to bi naj bil v načinu življenja v preteklih življenjskih obdobjih.
Keywords: starostnik, kakovost življenja, zdravje, spremembe v starosti, domska oskrba
Published in DKUM: 23.05.2024; Views: 15; Downloads: 1
.pdf Full text (1,27 MB)

2.
Motivacijski intervju kot pristop v ambulanti družinske medicine
Jasmina Cvikelj, 2020, master's thesis

Abstract: Uvod: Motivacijski intervju je terapevtski pristop, pri katerem z uporabo empatije in spretnimi komunikacijskimi veščinami prek pogovora spodbujamo posameznikovo lastno motivacijo k spremembi, usmerjeni k bolj zdravim vzorcem vedenja. Namen zaključnega dela je ugotoviti sprejemanje MI kot enega od pristopov v ADM. Metode: V empiričnem delu sta bili uporabljeni kvalitativna metodologija raziskovanja in metoda kvalitativne opisne raziskave. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranimi intervjuji, vzorec pa je sestavljalo 10 diplomiranih medicinskih sester, zaposlenih v ambulanti družinske medicine. Za obdelavo podatkov je bila uporabljena metoda vsebinske analize. Rezultati: Glavna kategorija je bila poimenovana kot percepcija motivacijskega intervjuja s strani diplomiranih medicinskih sester v ambulanti družinske medicine, ki vključuje pet podkategorij: opredelitev motivacijskega intervjuja, prednosti uporabe, cilji motivacijskega intervjuja, dejavniki uspešnosti izvedbe, predlogi za spremembe. Omejitve in dejavniki, ki vplivajo na uspešnost izvedbe motivacijskega intervjuja, se v splošnem nanašajo na znanje, izkušnje in veščine diplomiranih medicinskih sester; pomanjkanje razpoložljivega časa; omejitve v komunikaciji s strani pacienta; zainteresiranost za sodelovanje s strani pacienta; socialnoekonomski status; ustreznost prostora; timsko sodelovanje ter dokumentiranje. Razprava in sklep: Diplomirane medicinske sestre večinoma opisujejo motivacijski intervju kot uporaben pristop v ambulanti družinske medicine, vendar se pri svojem delu spopadajo z mnogimi težavami. Smiselno bi bilo organizirati izobraževanja na specifično temo motivacijskega intervjuja in komunikacije ter v sklopu teh izvajati praktične delavnice, kot tudi prilagoditi razpoložljiv čas v ambulanti družinske medicine.
Keywords: motivacijski intervju, DMS, pacient, zdravstvena vzgoja
Published in DKUM: 23.05.2024; Views: 7; Downloads: 0
.pdf Full text (726,38 KB)

3.
Spiritualna oskrba staršev mrtvorojenih otrok
Danijela Zeme Pečnik, 2024, master's thesis

Abstract: Novica o nosečnosti je za bodoča starša pogosto veselo oznanilo. Večina bodočih staršev upaja, da bosta nosečnost in porod potekala brez zapletov in težav. Nekateri starši pa se morajo soočiti z drugačnim izzidom nosečnosti. Spiritualne potrebe ob tihem rojstvu nemalokrat ostajajo nezadovoljene in spregledane. Starši se soočajo s stiskami in spiritualnimi potrebami, ki ostanejo nezadovoljene. Zdravstveno osebje ima premalo znanja o ravnanju s starši, ki doživijo izgubo otroka. Izkazala se je potreba po izobraževanju s področja spiritualne oskrbe v zdravstveni negi.
Keywords: mrtvorojenost, duhovna oskrba, zdravstvena nega
Published in DKUM: 07.05.2024; Views: 63; Downloads: 21
.pdf Full text (1,03 MB)

4.
Association between loneliness, well-being, and life satisfaction before and during the COVID-19 pandemic : a cross-sectional study
Mateja Lorber, Jožica Černe Kolarič, Sergej Kmetec, Barbara Kegl, 2023, original scientific article

Abstract: Good psychological well-being contributes to a satisfying life, reduces loneliness, and enables a better quality of life. Due to the COVID-19 pandemic, people worldwide have faced various challenges, which manifest in mental health problems, dissatisfaction with life and increased loneliness. This study aimed to investigate the influence of loneliness on mental well-being and life satisfaction among the adult population during the COVID-19 pandemic. A cross-sectional study was conducted between October 2021 and January 2022. A total of 664 participants took part in the survey, of whom 484 (73%) were female and 180 (27%) were male. Our results show that loneliness can explain 48% of the total variability in mental well-being and 52% of the variability in life satisfaction. The results show a higher level of loneliness and use of information and communication technology and a lower level of contact with relatives and friends, life satisfaction, and well-being during COVID-19 than they considered before the time of COVID-19. Study findings can help improve loneliness and mental well-being, and, consequently, life satisfaction.
Keywords: loneliness, well-being, life satisfaction, cross-sectional study
Published in DKUM: 10.04.2024; Views: 120; Downloads: 8
.pdf Full text (322,21 KB)
This document has many files! More...

5.
Kakovost življenja pacientov, ki uporabljajo senzor za merjenje ravni glukoze v medceličnini
Petra Brdnik, 2024, master's thesis

Abstract: Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki predstavlja vedno večji zdravstveni problem. Zato je zelo pomembno, da ima pacient dobro presnovno urejeno bolezen, saj ima posledično manj zapletov in bolj kakovostno življenje. Namen magistrskega dela je bil raziskati kakovost življenja pacientov s sladkorno boleznijo tipa 1, ki uporabljajo senzor za merjenje ravni glukoze v medceličnini. Izvedena raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, pri kateri je bil uporabljen anketni vprašalnik za oceno kakovosti življenja pacientov pred in po uporabi senzorja za merjenje krvnega sladkorja v medceličnini. Pridobljeni podatki so bili statistično obdelani s programskim paketom SPSS, verzija 25.0. Vključenih je bilo 80 pacientov s sladkorno boleznijo tipa 1. Kar 93,8 % anketiranih pacientov meni, da so zaradi uporabe senzorja zadovoljnejši s kakovostjo življenja. 78,9 % vključenih v raziskavo je kot razlog za boljšo kakovost življenja izpostavilo lažji nadzor zaradi uporabe senzorja. Anketirani so imeli po uporabi senzorja nižje vrednosti HbA1C (t= 4,681; p < 0,001). Razprava in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da pacienti, ki uporabljajo senzor za merjenje ravni glukoze v medceličnini, ocenjujejo svoje življenje kot bolj kakovostno. Ob uporabi senzorja so bolj sproščeni in lažje nadzorujejo nivo krvnega sladkorja. Posledično je sladkorna bolezen bolj urejena, saj so vrednosti HbA1C nižje kot pred uporabo senzorja.
Keywords: sladkorna bolezen, sladkorna bolezen tipa 1, senzor za merjenje ravni glukoze v medceličnini, kakovost življenja, HbA1C
Published in DKUM: 28.03.2024; Views: 151; Downloads: 45
.pdf Full text (1,58 MB)

6.
Na osebo osredotočena oskrba pacienta z Alzheimerjevo demenco
Azra Harb, 2023, master's thesis

Abstract: Uvod: Alzheimerjeva demenca je med vsemi oblikami demence najpogostejša. Pristop na osebo osredotočene oskrbe temelji na oblikovanju zdravih odnosov med izvajalci oskrbe, uporabniki storitev in drugimi, ki so pomembni v njihovem življenju. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kako takšen pristop vpliva na kakovost življenja pacientov z Alzheimerjevo demenco. Metode: Pregledana je bila znanstvena literatura v mednarodnih podatkovnih bazah MEDLINE, PubMed, CINAHL, Web of Science in SAGE. Za analizo in sintezo rezultatov smo uporabili pristop po Thomas in Harden. Upoštevane so bile smernice PRISMA. Rezultati: Od 575 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 7 raziskav in identificiranih 6 sekundarnih tem, povezanih z vplivom na osebo osredotočene oskrbe pacientov z Alzheimerjevo demenco na kakovost življenja: vzpostavljanje ljubečih odnosov; podpiranje dostojanstva; skupno ukvarjanje s pomembnimi dejavnostmi; prilagajanje razvijajočim se potrebam; izboljšanje dobrega počutja in kakovosti življenja; obvladovanje simptomov in neželenih učinkov antipsihotikov. Razprava in sklep: Na osebo osredotočena oskrba pozitivno vpliva na ohranitev in krepitev kakovosti življenja pacienta z Alzheimerjevo demenco. Pomembno je, da se takšna oskrba zaradi narave bolezni skozi različne faze začne dovolj zgodaj in da so oskrbovanci/negovalci ter pacientovi bližnji poučeni o njenih načelih in pristopih.
Keywords: Alzheimerjeva demenca, na osebo osredotočena oskrba, kakovost življenja, sistematični pregled
Published in DKUM: 23.01.2024; Views: 312; Downloads: 68
.pdf Full text (2,91 MB)

7.
Uporaba prehranskih dopolnil med stanovalci v domovih za starejše v pomurju
Tatjana Pernat Ščančar, 2023, master's thesis

Abstract: Povzetek Prehrana vpliva na zdravje človeka v vseh življenjskih obdobjih. Še posebej pazljivi s prehrano moramo biti v starosti, saj se ob starostnih spremembah pojavljajo še bolezni. Starejši ljudje si radi lajšajo manjše težave z alternativnimi ukrepi, kamor sodijo tudi prehranska dopolnila, ki zaradi prepričanja, da samo pozitivno vplivajo na zdravje, pridobivajo na veljavi. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako pogosto in katera prehranska dopolnila uživajo starejši v domskem varstvu v Pomurju. Uporabljena je bila kvantitativna metoda dela, podatki so bili pridobljeni z anonimnim anketnim vprašalnikom v osebnem intervjuju. Na anketna vprašanja je odgovorilo 109 starejših oseb v domskem varstvu dveh domov v Pomurju. Z raziskavo smo ugotovili, da si kar 99,1 % starejših v domskem varstvu dopolnjuje prehrano z vitaminom D3, kar jim je bilo predpisano s strani zdravnika v času epidemije covida-19. 28,4 % stanovalcev je poleg vitamina D3 uživalo še najmanj eno prehransko dopolnilo. Dokazali smo, da med stanovalci domov za starejše v Pomurju ne obstaja povezava med izobrazbo in pogostostjo uporabe prehranskih dopolnil. Stanovalci v domskem varstvu so relativno dobro seznanjeni z možnimi neželenimi učinki, vendar ne vedo, kdaj naj z uživanjem prehranskih dopolnil prenehajo. Ugotovljeno je bilo, da se je uporaba prehranskih dopolnil v času pandemije covida-19 povečala. Pomembno je, da dodatno izobrazimo zdravstvene delavce in poučimo uporabnike o varni in primerni uporabi prehranskih dopolnil ter možnosti poročanja neželenih dogodkov za lažje osveščanje javnosti in njihovo preprečevanje.  
Keywords: starejše osebe, domovi za starejše, prehranska dopolnila, varna uporaba, covid-19
Published in DKUM: 23.01.2024; Views: 289; Downloads: 38
.pdf Full text (2,51 MB)

8.
Izgorelost in spoprijemanje s stresom med izvajalci zunajbolnišnične nujne medicinske pomoči
Jure Nežmah, 2023, master's thesis

Abstract: Uvod: Izgorelost predstavlja glavni vzrok za slabše dušeno in fizično zdravje, posledično lahko vpliva tudi na kakovost oskrbe pacientov. Med skupinami, ki so najbolj podvržene izgorelosti, so tudi izvajalci nujne medicinske pomoči. V njihovem delovnem okolju se srečujejo s časovnimi pritiski in travmatskimi situacijami. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti pojavnost izgorelosti in kako se s stresom spoprijemajo izvajalci zunajbolnišnične nujne medicinske pomoči. Metode: Raziskava temelji na metodi kvantitativnega raziskovanja. Uporabljen je bil anketni vprašalnik, ki je sestavljen iz demografskega dela, vprašalnika MBI-HSS in vprašalnika COPE-Brief. Sodelovalo je 88 izvajalcev zunajbolnišnične nujne medicinske pomoči v Savinjski statistični regiji. Rezultati: Izvajalci zunajbolnišnične nujne medicinske pomoči dosegajo visoko stopnjo izgorelosti v dimenziji čustvene izčrpanosti ter zmerno stopnjo izgorelosti v dimenzijah depersonalizacije in osebne izpolnitve. Najvišja stopnja izgorelosti se pojavlja med zdravniki. Spoprijemanje s stresom, ki je usmerjeno v problem, je najpogosteje uporabljen mehanizem spopadanja s stresom. Med delovno dobo in stopnjo izgorelosti nismo ugotovili povezave. Razprava in sklep: Ugotovitve kažejo na pomembno razširjenost izgorelosti med izvajalci zunajbolnišnične nujne medicinske pomoči, pri čemer se med zdravniki pojavljajo najvišje stopnje izgorelosti. Učinkoviti mehanizmi spoprijemanja s stresom so ključnega pomena za obvladovanje in zmanjševanje stopnje izgorelosti.
Keywords: izgorelost, spoprijemanje s stresom, nujna medicinska pomoč
Published in DKUM: 01.12.2023; Views: 287; Downloads: 92
.pdf Full text (1,11 MB)

9.
Občutek osamljenosti pri starejših odraslih v času pandemije covid -19
Dominika Potočnik, 2023, master's thesis

Abstract: Uvod: Osamljenost ni povezana le s čustveno nestabilnostjo, ampak tudi z zmanjšano kakovostjo življenja in povečanim tveganjem za prezgodnjo smrt. Namen raziskave je bil ugotoviti pojavnost osamljenosti pri starejših v času pandemije covida-19. Metode: Kvantitativna raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik je vseboval demografske značilnosti anketirancev, trditve o osamljenosti, oceno zadovoljstva z življenjem, oceno duševnega počutja, pogostost stikov in uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije. Sodelovalo je 200 anketirancev, starejših od 65 let. Analiza podatkov je potekala v programu IBM SPSS 22. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da obstajajo statistično pomembne razlike pri starejših pred in med epidemijo pri pogostosti stikov (Z = –4,826, p < 0,001), občutku osamljenosti (Z = –4,761, p < 0,001), zadovoljstvu z življenjem (Z = –7,477, p < 0,001) in duševnim počutjem (Z = –7,494, p < 0,001). Razprava in zaključek: Glede na ugotovljeno stopnjo osamljenosti in duševno počutje bi bilo treba izdelati strokovne smernice, ki bodo usmerjene k posamezniku in s tem omejiti pojavnost osamljenosti in duševnih stisk pri starejših odraslih.
Keywords: patronažno varstvo, pacient, medicinska sestra, kvantitativna študija, duševno počutje
Published in DKUM: 01.12.2023; Views: 290; Downloads: 29
.pdf Full text (1,18 MB)

10.
Artificial intelligence based prediction of diabetic foot risk in patients with diabetes : a literature review
Lucija Gosak, Adrijana Svenšek, Mateja Lorber, Gregor Štiglic, 2023, review article

Abstract: Diabetic foot is a prevalent chronic complication of diabetes and increases the risk of lower limb amputation, leading to both an economic and a major societal problem. By detecting the risk of developing diabetic foot sufficiently early, it can be prevented or at least postponed. Using artificial intelligence, delayed diagnosis can be prevented, leading to more intensive preventive treatment of patients. Based on a systematic literature review, we analyzed 14 articles that included the use of artificial intelligence to predict the risk of developing diabetic foot. The articles were highly heterogeneous in terms of data use and showed varying degrees of sensitivity, specificity, and accuracy. The most used machine learning techniques were support vector machine (SVM) (n = 6) and K-Nearest Neighbor (KNN) (n = 5). Future research is recommended on larger samples of participants using different techniques to determine the most effective one.
Keywords: artificial intelligence, machine learning, thermography, diabetic foot prediction, diabetes, diabetes care, diabetic foot, literature review
Published in DKUM: 27.11.2023; Views: 304; Downloads: 15
.pdf Full text (654,91 KB)
This document has many files! More...

Search done in 2.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica