1. |
2. Revitalizacija starih industrijskih območij na primeru Poslovno proizvodne cone TeznoJelko Meolic, 2017, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava razvoj mariborske industrije, s posebnim poudarkom na industrijski coni Tezno, ki je v 20. stoletju veljala za steber mariborskega gospodarstva, Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor (TAM) pa za sinonim mesta Maribor. Temu primerno sta predstavljena razcvet in postopen propad TAM-a kot posledica zgrešene gospodarske politike. Nesprejetje ključnih gospodarskih reform v sredini 70. let prejšnjega stoletja, ko je bila v zahodnoevropskih državah gospodarska aktivnost že usmerjena v zagotavljanje in razvoj storitev ter prestrukturiranje klasičnih proizvodnih dejavnosti, je vneslo destabilizacijo še v enopartijski politični prostor in plansko načrtovano gospodarstvo. Tako se je po razpadu Jugoslavije slovensko gospodarstvo moralo nepripravljeno soočiti z novo nastalimi družbeno–gospodarskimi razmerami globalnega tržnega gospodarstva. V nalogi je posebna pozornost namenjena družbenopolitičnim spremembam v času še vedno trajajoče tranzicije, ki zahtevajo prestrukturiranje gospodarstva in vključevanje v mednarodni gospodarski trg. Slovenska postindustrijska družba še vedno išče svojo identiteto in mesto v globaliziranem svetu, kar je predstavljeno na primeru Poslovno-proizvodne cone Tezno, ki stoji na temeljih nekdanjega gospodarskega velikana.
Keywords: Maribor, gospodarstvo, industrija, industrializacija, degradacija, deindustrializacija, poslovna cona Tezno, tranzicija, podjetništvo, revitalizacija, trajnostni razvoj.
Published in DKUM: 23.08.2018; Views: 1022; Downloads: 181
 Full text (4,73 MB) |
3. Prispevek Boruta Belca k obravnavi obrobnih (marginalnih) območij SlovenijeLučka Lorber, 2015, review article Abstract: Slovenski geograf, zaslužni profesor Borut Belec je kot raziskovalec največ prispeval v drugi polovici 20. stoletja, ko sta bila za agrarno geografijo značilna predvsem nazadovanje njene teorije in obrobnost zanimanja vodilnih slovenskih geografov. Proučeval je spremembe v rabi tal obrobnih in obmejnih območij severovzhodne Slovenije. Njegovo aktivno sodelovanje v raziskovalnih projektih in zgodnja vključitev v mednarodni prostor je imela za posledico, da je svoje raziskave nadgradil s proučevanjem obrobnosti z vidika humanističnih komponent agrarne in regionalne geografije. Borut Belec je slovensko agrarno geografijo obogatil predvsem s proučevanjem rabe tal glede na razvoj vinogradništva v daljših časovnih obdobjih. Na lokalnem nivoju je raziskoval spremembe rabe tal in zaznal njene posledice na demografske spremembe, dnevno mobilnost delovne sile, obmejnost in prometno dostopnost obrobnih območij. Bil je začetnik znanstvenega pristopa proučevanja obrobnosti in marginalnosti v Sloveniji. Svoja znanstvena spoznanja je objavljal v priznanih revijah in predstavljal na mednarodnih geografskih kongresih. Z vključevanjem diplomantov v raziskovalno delo, je svoje znanje prenašal na nove generacije mladih geografov.
Keywords: agrarna geografija, geografi, obrobnost, marginalnost, obmejnost
Published in DKUM: 16.04.2018; Views: 722; Downloads: 86
Full text (165,77 KB)
This document has many files! More... |
4. Mednarodna prepoznavnost Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v MariboruLučka Lorber, professional article Abstract: Oddelek za geografijo je mednarodno prepoznaven v ožjem regionalnem, evropskem in globalnem prostoru. Pri razvoju geografske stroke se povezuje z geografskimi oddelki drugih univerz, prav tako pa veliko pozornost namenja proučevanju obmejnih in čezmejnih prostorskih problemov. Na področju znanstvenoraziskovalnega in izobraževalnega dela ima pomembno vlogo pri razumevanju prostorske stvarnosti v širšem kontekstu proučevanja družbenih, kulturnih in političnih vidikov značilnih za posamezno obdobje v zadnjih petdesetih letih. Mednarodno delovanje študentov in profesorjev se je še posebej razmahnilo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Profesorji sodelujejo na mednarodnih znanstvenih kongresih, gostujočih predavanjih in na poletnih šolah. Mednarodna aktivnost se odraža v vedno večjem številu objav znanstvenih člankov v uglednih mednarodnih revijah in prispevkih v znanstvenih monografijah. S sodelovanjem v znanstvenoraziskovalnih projektih se krepi mednarodna prepoznavnost Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Keywords: mednarodno sodelovanje, evropski raziskovalni programi, študijski programi, mobilnost, prepoznavnost, odličnost, Filozofska fakulteta
Published in DKUM: 10.04.2018; Views: 816; Downloads: 72
Full text (325,96 KB)
This document has many files! More... |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. PredgovorLučka Lorber, 2008, preface, editorial, afterword Keywords: geografija, poletne šole, Georegnet, regionalno partnerstvo, univerzitetne mreže, Maribor
Published in DKUM: 13.03.2018; Views: 704; Downloads: 73
Full text (34,43 KB)
This document has many files! More... |
10. Naravnogeografske značilnosti Občine Radenci kot prednost za promocijo turizmaMarko Pintarič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Občina Radenci sodi med razvite slovenske turistične destinacije naravnih zdravilišč in je hkrati mednarodno poznana po kvalitetnih virih mineralne vode, pod zaščitno znamko Radenska tri srca. Namen diplomskega dela je predstaviti naravnogeografske značilnosti, ki so omogočile nastanek naravnih virov ‒ mineralne in geotermalne vode ‒ ter njihov potencial skozi čas, od odkritja do danes. S pomočjo študija strokovne literature, splošnega poznavanja kraja, internetnih virov in pogovorov z udeleženci smo ustvarili podlago za diplomsko delo. Nova razvojna paradigma razvoja podeželja OECD in skupna kmetijska politika EU sta prinesli nov pogled na podeželski prostor, kjer ni več v ospredju kmetijski sektor ampak večsektorski pristop, s poudarkom na prostoru in ob upoštevanju vseh udeležencev na osnovi lokalnih iniciativ od spodaj navzgor – holistični pristop. Glavni cilj naloge je, s pobudami od spodaj navzgor, poudariti naravnogeografske značilnosti, ki so omogočile nastanek kvalitetnih naravnih virov. Te vire, predvsem pojav številnih izvirov mineralne in termalne vode, bi morala občina izkoristiti kot argument pri skupni promociji turizma. Poudarek bi moral biti na bogati zgodovinski tradiciji in na kvaliteti naravnih virov. S povezavo vseh udeležencev turistične ponudbe v Radencih bi Radenci kot prepoznaven zdraviliško-turističen kraj dobili večjo dodano vrednost v turističnih ponudbah. Le-te bi s svojimi programi pritegnile več turistov; posledično bi se lahko uvajala nova delovna mesta, ki so osnova za nadaljnji razvoj samega kraja.
Keywords: naravni vrelci, mineralna voda, Radenci, nova paradigma razvoja podeželja, turizem, Radenska, Zdravilišče Radenci
Published in DKUM: 14.11.2017; Views: 1378; Downloads: 311
Full text (3,37 MB) |
