Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Napake v spominu in pričanje na sodišču : magistrsko delo
Sara Marija Loparič, 2024, master's thesis

Abstract: Napake spomina so zapleteni pojavi, ki se prepletajo s pravnimi, družbenimi in kulturnimi vidiki ter močno vplivajo na dojemanje resnice, pravice in kolektivnega spomina. V pravnem kontekstu je pričanje očividcev temeljni dokaz, vendar je dovzetno za različne oblike napak, vključno z napačno identifikacijo, kontaminacijo spomina in sugestibilnostjo. Zanašanje na pričanje očividcev v pravnih postopkih predstavlja velik izziv, saj lahko izkrivljanje spomina in pristranskost privedeta do krivičnih obsodb in sodnih zmot. Lažni spomini, ki jih pogosto oblikujejo tehnike zasliševanja, družbeni pritisk in predstavljanje zavajajočih informacij, lahko privedejo do napačnih priznanj, kar še dodatno otežuje iskanje pravice. Pravni sistemi se spopadajo z izzivom ocenjevanja zanesljivosti pričanja očividcev in preprečevanja, da bi napake v spominu spodkopale celovitost sodnih izidov. Kulturni in družbeni dejavniki imajo ključno vlogo pri oblikovanju spominskih procesov in vplivajo na dovzetnost za napake v spominu. Kulturna prepričanja, kolektivne pripovedi in družbene norme lahko vplivajo na kodiranje, shranjevanje in priklic spomina, zaradi česar se natančnost spomina v različnih kulturnih skupinah razlikuje. Prepletanje napak v spominu s pravnimi, socialnimi in kulturnimi vidiki predstavlja zapletene izzive in priložnosti za reševanje vprašanj, povezanih z natančnostjo in zanesljivostjo spomina. Razumevanje vloge spominskih napak v teh kontekstih je bistveno za spodbujanje pravičnosti, odgovornosti in zgodovinske resnice. Pravni, družbeni in kulturni sistemi se morajo spoprijeti z zapletenostjo točnosti spomina in hkrati podpirati načela pravičnosti, integritete in vključenosti. S prepoznavanjem vpliva kognitivnih, družbenih in kulturnih dejavnikov na spominske procese lahko zainteresirane strani razvijejo strategije za ublažitev spominskih napak, povečanje natančnosti spomina in spodbujanje večjega zaupanja v pravne, družbene in zgodovinske pripovedi. Končno je za obravnavo napak v spominu potreben multidisciplinarni pristop, ki združuje spoznanja psihologije, nevroznanosti, prava, sociologije in kulturnih študij. V zaključni nalogi smo se osredotočili na različne vrste napak v spominu in njihove posledice. Namen je preučiti vpliv čustev in stresa na natančnost spomina ter raziskati, kako se težave s spominom pojavljajo v teh situacijah, preučiti dejavnike, ki vplivajo na zanesljivost pričanja in sodnih procesov, povezanih s spomini, oceniti strategije za izboljšanje natančnosti spomina in preprečevanje napak.
Keywords: pričanje, magistrska dela
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 8
Full text (2,01 MB)

Iskanje pogrešanih mladoletnih oseb : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Sara Marija Loparič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Ko nekdo postane pogrešan, za seboj pusti strah in zmedenost, tako med policisti kot med nami, ki smo o tem obveščeni v javnosti. Skozi nalogo smo raziskali, kateri predpisi so potrebni za uspešno preiskovanje pogrešanih oseb in kako so pogrešane osebe opredeljene v zakonih v Sloveniji in nekaterih drugih državah. Ker so policisti prvi, katerim se zatečemo v teh primerih, je na njih še toliko večje breme. Podrobneje smo opisali, kako poteka samo preiskovanje, kateri ukrepi so pomembni skozi celotno preiskovanje. Osebe se lahko izgubijo, zaidejo, storijo samomor ali postanejo žrtev kaznivega dejanja. V večini državah bodo po navadi hitro našli pogrešano osebo. Nekateri primeri pogrešanih oseb pa na žalost ostajajo nerešeni več let. Postopek raziskovanja se ločuje glede na starostno skupino in stanje pogrešanega. Razmere, ko človek »izgine«, so lahko zelo boleče z dolgotrajnimi učinki na družino in prijatelje, saj ne morejo vedeti, kje je njihova pogrešana oseba. Ko govorimo o osebah, ki kar naenkrat »izginejo«, policisti sumijo tudi morebitno smrt te žrtve, kot so samomori, nesreče, naravne smrti. Če pride do tega, morajo policisti imeti zadosti gradiva, da lahko identificirajo najdeno osebo (fotografije, DNK, prstni odtisi…). Poleg vseh teh obvez je pa zelo pomembno vzajemno sodelovanje med policijo in širšo javnostjo. Osredotočili smo se na preiskovanje pogrešanih mladoletnih oseb. Razlogi za pogrešanje so številni in raznoliki. Nas so zanimali, kakšni so ti razlogi. Podatke smo pridobili s tem, da smo pregledali literaturo, članke, spletne portale in povzeli ugotovitve ostalih avtorjev, ki so že raziskali že to področje. S tem raziskovanjem smo odgovorili na zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, kaj zajema to področje in kako pristopiti k samemu preiskovanju pogrešanih oseb. V Sloveniji se s tem področjem največ ukvarjajo policisti s pomočjo iskalnih oziroma reševalnih služb, organizacijami in detektivi. V prihodnje predlagamo, da posvetimo več svojega časa takšnim primerom in celotnem delu policije, prav tako ostalim, ki pomagajo k bolj učinkovitem preiskovanju.
Keywords: diplomske naloge, mladoletniki, pogrešane osebe, žrtve kaznivih dejanj, iskanje pogrešanih oseb
Published in DKUM: 18.01.2021; Views: 1009; Downloads: 184
Full text (668,18 KB)

Search done in 0.06 sec.