| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 403
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza kitajskih prevzemov v Evropski uniji
Simon Popič, 2021, magistrsko delo

Opis: Danes ambiciozna Kitajska je bila pred uvedbo gospodarskih reform, strateško zastavljenih strategij in politik za doseganje želene gospodarske rasti, med katere spadajo aktivne spodbude države k združitvam in prevzemom, ter vstopom v Svetovno trgovinsko organizacijo (v nadaljevanju STO) velika neznanka na mednarodnem trgu. Zaradi njene drugačnosti in načina poslovanja so druge države pred njo čutile strah. Nekatere ga čutijo še danes, le da se je ta zaradi močne notranje in zunanjepolitične, geografske in gospodarske prisotnosti države v globalnem svetu nekoliko spremenil. Zaradi prisotnosti v najrazličnejših svetovno strateško pomembnih panogah Kitajska za mnoge pomeni priložnost in hkrati nevarnost, in sicer predvsem zaradi lastnih geografskih, političnih in ekonomskih ciljev, ki jih namerava doseči s premišljenim načrtovanjem in skrbnim uresničevanjem zastavljenih gospodarskih in političnih politik ter strategij. Trenutno je na prehodu iz proizvodno usmerjene, delovno intenzivne in nizkocenovne države proti gospodarski velesili, kar bo dosegla z uporabo aktivnih neposrednih tujih investicij (v nadaljevanju NTI). Pri tem imajo še posebno pomembno vlogo prevzemi podjetij iz strateško pomembnih panog in kritičnih infrastrukturnih objektov. Pomembna je tudi Evropska unija (v nadaljevanju EU), ki s svojim investicijskim okoljem, z razvito infrastrukturo, s tehnološko naprednim in z enotnim trgom z visoko kupno močjo ter z mnogimi globalno uveljavljenimi blagovnimi znamkami na trgu predstavlja enega ključnih ciljnih trgov za kitajske naložbe.
Ključne besede: Evropska unija, Kitajska, prevzem, pojdi globalno, nova svilna cesta, kitajski petletni načrt, narejeno na Kitajskem, Kitajska 2049
Objavljeno: 21.10.2021; Ogledov: 32; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

2.
Analiza tveganj v dobavnih verigah pri uvozu svežega sadja v Sloveniji
Aleksandra Amon, 2021, magistrsko delo

Opis: Z večanjem pomena zdrave in sveže prehrane se premo sorazmerno veča tudi povpraševanje in zahteve pri uvozu svežega sadja. Tokovi materiala, informacij, plačil, izdelkov in storitev v dobavni verigi postajajo iz dneva v dan številčnejši in kompleksnejši, istočasno narašča medsebojna odvisnost med tržnimi akterji in drugimi dobavni verigami, vse to pa rezultira v večji izpostavljenosti dobavnih verig različnim tveganjem. Uvoz svežega sadja otežujejo rigorozne transportne in skladiščne zahteve, ki narekujejo kontinuirano nizkotemperaturno okolje in nadvse previdno ravnanje. Potencialne motnje lahko izvirajo tudi iz naslova neugodnih vremenskih razmer, sprememb v povpraševanju in carinski zakonodaji; prav tako pa so tukaj še konvencionalna tveganja, kot so pravno, operativno, politično in likvidnostno tveganje. V magistrskem delu razširjeno definiramo dobavne verige in z njimi povezana splošna in specifična tveganja. Podrobno opredelimo in razčlenimo vsa potencialna tveganja, ki lahko grozijo uvozniku svežega sadja na podlagi znanstvene literature in dolgoletnih izkušenj uvoznika svežega sadja Lidl Slovenija, d.o.o. k.d. in predstavimo učinkovite metode za obvladovanje obravnavanih tveganj.
Ključne besede: Dobavne verige, tveganja, hladne dobavne verige, uvoz svežega sadja.
Objavljeno: 20.10.2021; Ogledov: 39; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (3,56 MB)

3.
Pomen logističnih storitev v trajnostnem razvoju turizma
Patricija Klinc, 2021, diplomsko delo

Opis: Države si že dlje časa prizadevajo za izboljšanje življenja ter stremijo k spodbujanju in iskanju rešitev za trajnostni razvoj. Turizem je največja in najpomembnejša industrija, ki venomer raste, vendar pa je obenem tudi velik krivec za negativne posledice na okolje in družbo. Ker je pomen trajnostnega turizma vedno večji, se podjetja v turistični panogi vseskozi trudijo najti nove rešitve, ki so trajnostne in okolju prijazne z namenom čim manjšega poseganja v naravo, a hkrati ohranjanjem kakovosti za turiste in obiskovalce. Za vse to pa mora biti logistika dobro dodelana, saj je ta s turizmom medsebojno povezana, in brez trajnostne logistike ne moremo imeti trajnostnega turizma. V diplomskem projektu obravnavamo trajnostni turizem ter opišemo pozitivne in negativne posledice turizma na okolje, družbo in ekonomijo. Nadalje opredelimo še logistiko in njeno vlogo v turizmu, posvetimo pa se tudi zeleni logistiki in upravljanju dobavne verige, ki je v turistični industriji nekoliko drugačna od drugih industrij. Na koncu podamo še pregled trajnostnega turizma v Sloveniji, navedemo nekaj destinacij, ki so prejele odlikovanja za trajnostno delovanje, in predstavimo, kaj delajo v smeri trajnostnega turizma. Prikažemo tudi rezultate ankete, ki smo jo izvedli z namenom ugotavljanja, koliko ljudje poznajo trajnostni turizem v Sloveniji in v kolikšni meri uporabljajo trajnostne storitve.
Ključne besede: trajnostni turizem, posledice turizma, logistične storitve v turizmu, zeleni turizem v Sloveniji
Objavljeno: 15.10.2021; Ogledov: 24; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

4.
Nadgradnja pakirne linije v farmacevtskem podjetju
Matej Reberšak, 2021, magistrsko delo

Opis: Farmacevtska industrija stremi k nenehnemu izboljševanju in optimiziranju pakirnih procesov. V podjetju Lek d. d. so nadgradnje in izboljšave nekaj vsakodnevnega, konkurenca je močna in časa za napake ni. Magistrsko delo opisuje primerjavo pakirne linije pred in po nadgradnji. S pomočjo ustrezne programske opreme in teoretičnega znanja smo prikazali spremembe nadgrajene pakirne linije. V nalogi so predstavljeni proizvodni sistemi v farmaciji in konkreten 3D model na primeru. Model smo s pomočjo programske opreme Inventor in Process Analysis simulirali, analizirali in interpretirali rezultate. Glavni cilj magistrskega dela je nadgradnja pakirne linije in s tem razbremenitev druge obstoječe pakirne linije. Z omenjeno nadgradnjo bo omogočena večja fleksibilnost pakiranja izdelkov na pakirnih linijah in s tem večja hitrost pakiranja. Glede na omejen prostor bo dosežena optimalna postavitev strojev. Z nadgrajeno linijo bomo lahko pakirali izdelke s celotnega sveta, neglede na zahtevnost posameznega trga.
Ključne besede: pakirna linija, farmacija, 3D modeliranje, optimizacija, izboljšave
Objavljeno: 05.10.2021; Ogledov: 74; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

5.
Vpliv kulturnih razlik na strategijo trženja na evropskem in kitajskem trgu - primer družbe ikea
Mojca Pušnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Ikea, švedska multinacionalka, ustvarjena v petdesetih letih prejšnjega stoletja, danes velja za največjega svetovnega trgovca s pohištvom. Po obetavnih začetkih je podjetje sledilo tradicionalnemu vzorcu internacionalizacije, najprej širitev v sosednje države s podobnim jezikom, kasneje pa na druge, bolj oddaljene in eksotične trge. Podjetje se je sprva osredotočilo na iskanje lokacij v Skandinaviji, nato drugje v Evropi. Težnje po širitvi so podjetje kmalu pripeljale na kitajski trg. Kitajski, kot državi z največ prebivalci na svetu, nikoli ne primanjkuje kupne moči, zato je za podjetje Ikea veliko obetala. Podjetje Ikea je na kitajski trg vstopilo leta 1998, z odprtjem trgovine v Šanghaju. Čeprav so se v podjetju Ikea dobro pripravili za vstop na kitajski trg, se kljub temu niso mogli izogniti nekaterim nenačrtovanim izidom. Ker sta kitajski in evropski trg, kjer je podjetje nabiralo predhodne izkušnje, precej oddaljena, so se v podjetju kmalu začeli srečevati s težavami, ki so izhajale iz nezadostnega poznavanja različnih kultur. V skladu z obravnavo Ghamewatovega CAGE koncepta tako velja, da sta evropski in kitajski trg bolj oddaljena kot npr. posamezne države znotraj evropskega trga, iz česar posledično izhajajo tudi večje razlike na kulturološkem, administrativnem, geografskem ter ekonomskem področju. Podjetje za širitev na mednarodne trge uporablja standardiziran koncept, nanašajoč se na trgovine s prodajo pohištva in dodatkov, lociranih na zelo podobnih mestih, s poudarkom na ceni, ploščatih paketih ter samosestavljanju. Vendar pa zaključki različnih študij pogosto pričajo o prilagoditvi različnim nacionalnim trgom. Tako se je zgodilo tudi v primeru vstopa podjetja Ikea na kitajski trg. Začetno oviro so predstavljale cene, ki so bile za kitajski trg previsoke. V primerjavi z evropskim trgom, kjer so cene Ikeinega pohištva ugodne, pohištvo pa dostopno široki množici potrošnikov, so si ga na kitajskem trgu lahko privoščili le redki. Podjetje je takoj začelo z drastičnim zniževanjem cen. Kitajci, zaradi poceni delovne sile, niso sprejeli koncepta samosestavljanja pohištva. V Evropi je ta koncept priljubljen, saj se kupci zavedajo, da njihovo prispevanje k sestavi pohištva zniža njihovo ceno. Zaradi dostopnosti z avtomobilom se trgovine v Evropi nahajajo na obrobjih mest, na Kitajskem pa se zaradi pretežne uporabe javnega prevoza trgovine nahajajo na mestih, ki so povezana z železniškim in s podzemnim omrežjem. Podjetje je znano po svojem katalogu, ki ga že vrsto desetletij pošilja na domove obiskovalcev. Na kitajskem trgu se je izkazalo, da katalog ni najbolj primerna rešitev oglaševanja podjetja, saj kitajskim konkurentom nudi vse potrebne informacije (materiali, dimenzije …) za posnemanje, kitajska zakonodaja pa je prešibka, da bi to preprečila. Razlike se pojavljajo tudi v načinu nakupovanja. V Evropi obiščemo trgovine, ko kaj potrebujemo, na Kitajskem pa se obiskovalci trgovin želijo sprostiti v prijetnem okolju, družiti s prijatelji v restavracijah in si odpočiti na razstavljenem pohištvu – precej manj nakupujejo, vendar trgovine obiščejo veliko pogosteje kot kjer koli drugod po svetu. Zaradi specifičnosti trgov bo ponekod vselej potrebnega več časa in znanja za njihovo osvojitev. Tako se je tudi Ikea na kitajskem trgu marsičesa naučila in mnoge izmed teh lekcij bodo pomembno prispevale k nadaljnji širitvi podjetja.
Ključne besede: Ikea, kultura, kulturne razlike, trženje, Ghamewatov koncept, evropski trg, kitajski trg.
Objavljeno: 05.07.2021; Ogledov: 131; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

6.
Vpliv logističnih dejavnikov na potovalne navade mladih
Karmen Šprah, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomski projekt je sestavljen iz dveh delov. Prvi del predstavlja teoretični del, v katerem smo opredelili nekaj osnovnih pojmov, turistično povpraševanje in turistični proizvod ter informacijsko-komunikacijske tehnologije v turizmu. S pomočjo tujih spoznanj smo navedli vlogo logistike v turizmu, opisali oskrbovalno verigo v turizmu, pomembnost informacij in opisali transport v turizmu. V drugem delu naloge podrobneje predstavimo značilnosti potovalnih navad mladih, vir teh podatkov predstavlja analiza anketnega vprašalnika, ki je bila opravljena. Cilj ankete je bil pridobiti čim bolj popolno analizo potovalnih navad mladih. Namen ankete je bil, da ocenimo, ali so naše hipoteze potrjene ali zavrnjene.
Ključne besede: Turistični proizvod, turistično povpraševanje, mladinski turizem, potovalne navade, transport, oskrbovalna veriga
Objavljeno: 15.06.2021; Ogledov: 214; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

7.
Covid-19: Črni labod globalne ekonomije?
Rok Lovrin, 2021, diplomsko delo

Opis: Svet se spopada z epidemijo virusa SARS–Cov-2, ki povzroča bolezen COVID-19. Leto dni od izbruha epidemije in soočanja z boleznijo se nam porajajo številna vprašanja, vendar na večino izmed teh nimamo odgovora. Izbruh epidemije virusa in posledično bolezni je globoko zarezal tudi v ekonomsko sfero in povzročil negotovo stanje na globalnih trgih in v globalnih ekonomijah. Skozi proučevanje literature smo ugotavljali, da so bile nekatere gospodarske panoge prizadete bolj od drugih, nekatere so popolnoma zaprle svoja vrata, druge pa so z izbruhom epidemije pridobile, se razširile in beležijo znatno boljše poslovne rezultate, kot so jih pred izbruhom epidemije. Ugotavljamo, da dobrih poslovnih rezultatov ne gre pripisovati pripravljenosti na tovrstne dogodke, ampak lahko rezultate pripišemo dejavnostim, s katerimi se podjetja ukvarjajo. Dobri poslovni rezultati so lahko posledica naključja ali sreče. Šele v nadaljnjih letih bo mogoče z gotovostjo trditi, katere panoge in dejavnosti bodo v celoti izkoristile to, kar jim je bilo dano.
Ključne besede: COVID-19, SARS – Cov-2, globalna ekonomija, črni labod
Objavljeno: 09.06.2021; Ogledov: 204; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

8.
Model dinamične tržne diverzifikacije kot instrument internacionalizacije in tržne rasti podjetja
Alenka Naglič, 2020, doktorska disertacija

Opis: Sodobni čas zaznamujejo nenehne spremembe, ki se odražajo tako na družbenem kot ekonomskem področju. Še posebej dinamične so na področju mednarodnega poslovanja. Hitro spreminjanje tržnega in institucionalnega okolja, tehnološki napredek ter razgibana struktura trgov silijo podjetja, ki želijo preživeti in ustvarjati pogoje za rast, k dinamični čeznacionalni širitvi poslovanja. Stagniranje gospodarske rasti v evroobmočju in EU poraja številna vprašanja o možnostih izbire strategij rasti slovenskih podjetij ter nadomestitve zmanjšanega povpraševanja po njihovih izdelkih in storitvah v evroobmočju in EU. Temeljni cilj doktorske disertacije je usmerjen v ugotavljanje, kako se na dinamične procese globalizacije, pospešene internacionalizacije in liberalizacije poslovanja odzivajo slovenska podjetja, ki so umeščena v domači institucionalni okvir (post)tranzicije gospodarskega sistema in institucij. Doktorsko disertacijo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu se, po uvodni opredelitvi raziskovalnega področja oziroma problema, ki je usmerjen v pretirano izvozno odvisnost slovenskih podjetij od le nekaj držav, najpomembnejših izvoznih partneric ter relativno slabe razpršenosti izvoznih aktivnosti na strateške, hitro razvijajoče se trge držav skupine BRIK, kot tudi druge trge hitro razvijajočega se posameznega nacionalnega gospodarstva oziroma regij, v drugem poglavju disertacije osredinjamo na navedbo ključnih značilnosti fenomena globalizacije in internacionalizacije, razčlenjujemo regionalizacijo svetovnega gospodarstva, pojasnimo teoriji oziroma modela internacionalizacije, in sicer model iz nabora klasičnih stopenjskih modelov internacionalizacije – t. i. uppsalski model ter novodobni model globalno rojenih podjetij. Tretje poglavje je namenjeno pregledu literature s področja izdelčne in tržne diverzifikacije. Slednja je tudi osrednja tema doktorskega dela. Po pregledu temeljnih strategij rasti podjetja in opredelitvi pojma diverzifikacije se usmerimo v preučevanje znanstvenih dognanj o motivih za tržno diverzifikacijo poslovanja ter tveganja, ki ga omenjena strategija predstavlja podjetjem. Razdelek vključuje razčlenjevanje odnosa med tržno diverzifikacijo in uspešnostjo podjetja ter ugotavljanje strateških prednosti podjetij, ki izhajajo iz izdelčne in tržne diverzifikacije tudi v povezavi s povezljivostjo tehnologij, ki omogočajo hiter pretok podatkov in informacij ter s tem lažje premagovanje časovnih in krajevnih vrzeli. V četrtem poglavju na podlagi teoretičnih izhodišč strnemo posamezne vsebine ter sintetiziramo teoretični model dinamične tržne diverzifikacije kot instrument internacionalizacije in tržne rasti podjetja. Podjetja, ki želijo dosegati optimalne poslovne rezultate, so bila od nekdaj postavljena pred številne pomembne strateške izzive in sprejemanje odločitev, ki so v sodobnem času pospešene globalizacije trgov, naraščajoče prisotnosti in krepitve moči gospodarstva v razvoju, hitrega razvoja digitalizacije in drugih tehnoloških novosti še pridobile na zahtevnosti in pomenu. Čeprav so nacionalne meje še vedno ovira pri mednarodnem poslovanju, globalizacija trgov podjetja vse bolj spodbuja k širitvi poslovnih aktivnosti na tuje trge. V empiričnem delu doktorske disertacije, ki je razdeljen na kvalitativni in kvantitativni del raziskave, preverjamo osem hipotez. Na podlagi kvalitativnega dela empirične raziskave ugotavljamo, da se narava tržnih priložnosti od trga do trga bistveno razlikuje, kar od podjetij zahteva veliko mero prilagodljivosti in iznajdljivosti pri poslovanju. Učinkovit poslovni model mora biti oblikovan tako, da podjetju v vse bolj policentrično naravnanem svetu zagotavlja mednarodno in hkrati lokalno prepoznavnost ter poslovno uspešnost. Rezultati študije primerov potrjujejo, da se slovenska podjetja soočajo s težavami pri sledenju spremembam v globalnem okolju, kar se odraža tudi v težavah pri prilagajanju njihovih poslovnih modelov delovanja in absorpcijske sposobnost
Ključne besede: gospodarska tranzicija, tržna rast podjetja, tržna diverzifikacija, netradicionalni tuji trgi, hitro razvijajoče se države, industrija 4.0, izvozna uspešnost
Objavljeno: 22.04.2021; Ogledov: 222; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

9.
Celovita učinkovitost strojev v proizvodnem podjetju Pulko ventili Ruše d.o.o.
Filip Uremovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Sledenje celoviti učinkovitosti opreme je dobra naložba podjetja na dolgi rok. S pomočjo tega orodja lahko podjetja zaznajo in skušajo odpraviti težave s katerimi se soočajo. Izid vpeljave OEE v proizvodni proces podjetja je konkurenčna proizvodnja, ki zagotavlja nemoteno delovanje obdelovalnih centrov in kakovostne izdelke. V magistrski nalogi je opisana metoda celovite učinkovitosti opreme, predstavljen je tudi praktični primer uporabe OEE na obdelovalnem stroju. Za boljše razumevanje je na začetku naloge opisana vitka proizvodnja in orodja s katerimi lahko slednjo uveljavimo v proizvodni proces. Predstavljeni so bili trije dejavniki, ki vplivajo na izračun OEE, ter šest glavnih izgub znotraj teh dejavnikov, katere lahko s pomočjo metode OEE zaznamo. Osrednji del raziskovalne naloge je bilo zbiranje potrebnih podatkov za izračun celovite učinkovitosti stroja Miyano BND 32 t5. Podatke smo zbirali mesec dni nato je sledila analiza in predstavitev dobljenih rezultatov. Na podlagi rezultatov so v zaključku naloge podani predlogi izboljšav, prav tako pa je na kratko opisana stroškovna izguba, ki je nastala zaradi nenačrtovanih izpadov.
Ključne besede: Vitka proizvodnja, celovito produktivno vzdrževanje, celovita učinkovitost opreme, Pulko ventili Ruše d.o.o., razpoložljivost, zmogljivost, kakovost.
Objavljeno: 20.04.2021; Ogledov: 243; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

10.
Razlike med sovražnim in prijaznim prevzemom podjetja
Tanja Eskić, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil predstaviti definicijo prevzema podjetja ter sam postopek prevzema. Združitve in prevzemi so že dolgo priljubljena strategija in se vedno bolj pojavljajo v mnogih panogah. To strategijo uporabljajo tako velika kot majhna podjetja. Čeprav je priljubljena pri mnogih vodstvenih kadrih, je zelo zapletena strategija, polna tveganj. V teoretičnem delu smo predstavili vrste in oblike prevzemov ter sam proces prevzema. Predstavili smo tudi obrambne mehanizme v primeru sovražnega prevzema in metode za oblikovanje primerne prevzemne cene ter vrednotenje podjetja, saj je ena izmed ključnih nalog prevzemnika pred prevzemom, da ustrezno ovrednoti ciljno podjetje in na podlagi tega določi maksimalno ceno, ki jo je pripravljen plačati za prevzemno podjetje. Prevzemi običajno vključujejo veliko skrbnega pregleda s strani kupca, saj se želi kupec preden se zaveže k transakciji prepričati kaj že ve, kaj kupuje in katere obveznosti prevzema. V empiričnem delu smo najprej predstavili računovodsko evidentiranje prevzetega podjetja, proučevanje računovodskih izkazov podjetja tarče ter nakupno metodo. Nato smo na primeru dveh podjetij naredili primer nakupne metode z dobrim imenom in opredelili prevzemno premijo. Podjetja morajo skrbno izbrati cilje glede pridobitve podjetja in se truditi, da ne bodo plačali previsoke premije. Če izberejo napačno podjetje ali je plačana premija previsoka, je verjetnost škode velika. Pa vendar, le če podjetje išče in prepozna prave cilje in so postavljeni ustrezni mehanizmi, ki bogatijo učenje v prevzemnem podjetju, bodo sposobni okrepiti lasten konkurenčen položaj na trgu. Združitve in prevzemi so lahko zelo učinkovita in uspešna strategija pod pogojem, da je ta strategija skrbno načrotvana in izvedena.
Ključne besede: prevzem, sovražen prevzem, prijazen prevzem, nakupna metoda, računovodsko evidentiranje, prevzemna premija, obrambni mehanizmi, skrben pregled
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 236; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici