Search the digital library catalog

Abstract: Brez proizvodnje ni podjetja in brez podjetja ni končnih izdelkov. Izdelki, ki jih ljudje v današnjem času želijo, morajo biti nekje proizvedeni. Za proizvodnjo so potrebne surovine in material, oprema in delavci, zato se podjetja sprašujejo, katero metodo proizvodnje izbrati. Odločajo se med lastno proizvodnjo v podjetju, pri čemer izdelke proizvajajo sami. Druga možnost je outsourcing oziroma proizvodnja pri zunanjem izvajalcu, ki izdelke za podjetje proizvede pogodbeno. Največji dejavnik odločitve za podjetja je denar. Zavedati se morajo vseh stroškov, ki jih proizvodnja prinese, največji motivator pa je dobiček, ki ga ustvarijo. Zraven stroškov je veliko vprašanje kakovost in nadzor izdelkov, s katero vrsto proizvodnje podjetja dosežejo najvišje standarde. Največji proizvajalki na svetu sta še vedno Kitajska in Južna Amerika, kjer so stroški proizvodnje in delavcev najnižji. Posledično je cena izdelkov nizka, taka pa je tudi kakovost. Tamkajšnje proizvodnje se soočajo z veliko kritiko, saj razmere za delavce v nizkocenovnih državah niso idealne. Hkrati pa so podjetja z lastno proizvodnjo ena izmed najbolj cenjenih, ampak so izdelki posledično dražji. V sklopu magistrskega dela smo opredelili prednosti in slabosti obeh vrst proizvodnje in za lažje razumevanje za vsako navedli primer podjetja. Ugotovili smo, da je izbira proizvodnje odvisna predvsem od vrste izdelkov, ki jih želijo proizvajati, od dostopnosti surovin in materiala ter finančne zmogljivosti. Vsak, ki je pred to odločitvijo, mora natančno analizirati tako svoje podjetje kot tudi proizvodnjo in zunanje vplive. Dejavnikov, ki vplivajo na to izbiro, je veliko in so različni za vsako podjetje in državo, v kateri se podjetje nahaja. V analizi primera podjetij Seltron in IKEA smo te vplive združili in pojasnili, zakaj sta se odločili za te vrste proizvodnje. V natančnejši analizi pa smo ugotovili, da je metod proizvodenj več in da obstajajo tudi mešane, pri katerih se združijo in med seboj sodelujejo lastna proizvodnja in zunanji izvajalci.
Keywords: Koncept proizvodnje, lastna proizvodnja, proizvodnja pri zunanjem izvajalcu, outsourcing, primerjalna analiza.
Published in DKUM: 29.11.2024; Views: 0; Downloads: 4
Full text (1,60 MB)

Abstract: V današnjem času je vpliv globalizacije na vsakdanje življenje posameznika in na potek mednarodnega poslovanja skoraj nemogoče prezreti. Kljub lažjemu vstopu na tuja tržišča se mednarodni tržniki še vedno soočajo z nekaterimi izzivi in ovirami. Ena izmed največjih preprek v mednarodnem poslovanju je premagovanje medkulturnih in jezikovnih ovir. Ne glede na pripravljenost in temeljito raziskavo trga je za mednarodne tržnike še vedno bistvenega pomena poznavanje tujih poslovnih kultur in njihovih običajev. Predvsem pa kulturna občutljivost predstavlja ključne kompetence za uspešna dolgoročna partnerstva in dobre rezultate na mednarodnih trgih. Pričujoče magistrsko delo je nadaljevanje diplomskega projekta z istim naslovom in nadgradnja že obstoječih rezultatov. V njem raziskujemo ter opisujemo elemente, pomen in vpliv kulture na potek mednarodnega poslovanja. Osredotočamo se predvsem na poslovne kulture Južne Koreje, Južne Afrike in Katarja, pri čemer najprej podrobno opišemo osnovne značilnosti izbranih držav, nato pa se poglobimo v analizo in opis posameznih elementov ter načinov poslovanja južnokorejske, južnoafriške in katarske poslovne kulture. Izbrane poslovne kulture med seboj tudi primerjamo in podrobno analiziramo morebitne podobnosti ter medkulturne razlike. V zadnjem poglavju predstavimo pomen izbranih poslovnih kultur za slovenske mednarodne tržnike in opišemo morebitna potencialna sodelovanja izbranih držav s Slovenijo. Kljub nekaterim podobnostim med izbranimi poslovnimi kulturami gre za dokaj različne države, kjer največjo oviro predstavlja nepoznavanje medkulturnih razlik. Za slovenske mednarodne tržnike je zelo pomembno, da se pred samim vstopom na izbrana tržišča dodobra poučijo o kulturnih raznolikostih in jih obravnavajo z določeno mero previdnosti, saj nobena izmed izbranih kultur medsebojno ni identična ali podobna slovenski poslovni kulturi. Da bi dolgoročno uspešno poslovali, je pomembno, da se te medkulturne razlike prepoznajo, preden mednarodni tržniki vstopijo na svetovne trge. Ključ do dolgoročnega uspeha na južnokorejskem, južnoafriškem in katarskem tržišču je predvsem gradnja zaupanja in ustrezna mera medosebnega spoštovanja.
Keywords: poslovna kultura, Južna Koreja, Južna Afrika, Katar, mednarodno poslovanje
Published in DKUM: 08.10.2024; Views: 0; Downloads: 18
Full text (1,89 MB)

Abstract: Podjetja razvijajo nove strategije in znova odkrivajo blagovno znamko, da bi sledili priložnostim na svetovnem trgu. V magistrskem delu smo pojasnili strategije co-brandinga in co-marketinga. Dandanes so blagovne znamke zelo razširjene, zato lahko zasledimo veliko informacij v literaturi. Kreativna načina za nastanek blagovne znamke sta co-branding in co-marketing, kjer se dve podjetji odločita za strateško zavezništvo. Izbira partnerja je izredno velikega pomena in tukaj mora biti podjetje zelo previdno, saj z nepravilno izbiro partnerja lahko pride do neuspeha. Za uspešna co-branding in co-marketing morata imeti podjetji nekaj skupnih točk.
Keywords: co-branding, co-marketing, zavezništvo, strateško zavezništvo, sodelovanje, dejavniki uspeha.
Published in DKUM: 09.04.2024; Views: 230; Downloads: 25
Full text (906,23 KB)

Abstract: V sklopu te naloge opisujemo sodobno problematiko, s katero se spopadajo mednarodne ustanove, kot je Svetovna banka s svojimi vejami. V teoretičnem delu postavljamo ozadje svoji analizi s pregledom preteklosti Svetovne banke, razloge za njeno ustanovitev in rast, ki jo je organizacija doživela skozi čas. Opisujemo vse veje Svetovne banke in njihove storitve, ki jih ponujajo tako vlagateljem kot izvajalcem projektov, in projektni cikel, vključno s fazami, skozi katere se novi projekti oblikujejo. Prav tako naredimo kratek pregled nekaterih večjih projektov Svetovne banke – in tudi projektov, ki so naleteli na raznovrstne zaplete pri svoji dolgoročni izvedbi. Opisujemo kritiko, ki najpogosteje opozarja na škodljivo delovanje Svetovne banke in dejstvo, da sodelovanje Svetovne banke v nekaterih primerih ne zagotavlja dolgoročne gospodarske rasti. V praktičnem delu se podrobneje spustimo v opis večjih sodobnih kriz, ki v našem časovnem obdobju predstavljajo problematiko na globalni ravni. Sprva opišemo kovidno krizo in delovanje Svetovne banke v razvijajočih se državah, kjer organizacija že dolga leta pomaga povečati dostop do higienskih in zdravstvenih storitev. Ravno te države utrpijo največje posledice podnebnih sprememb. Opišemo posledice naraščanja temperatur, ki jih bo utrpelo ranljivejše prebivalstvo. Glavnina praktičnega dela je posvečena rusko-ukrajinski vojni, ki predstavlja največji vojaški konflikt na evropski celini od konca druge svetovne vojne. Ker se Svetovna banka primarno ukvarja s financiranjem večjih dolgoročnih projektov, smo naredili izbor nekaterih potencialnih projektov in njihovo posebno situacijo povezali s podobnimi projekti iz preteklosti z namenom, da dobimo boljše razumevanje o potencialu sodelovanja Svetovne banke pri obnovi, ki bo čakala Ukrajino po koncu vojne. Prav tako opišemo tveganje naraščanja morske gladine in vpliv močne inflacije na odločitvene procese mednarodnih finančnih organizacij, vključno s potencialnimi potezami, s katerimi lahko neposredni tuji vlagatelji zmanjšajo dolgoročno tveganje.
Keywords: Svetovna banka, IBRD, MIGA, Ukrajina, neposredne tuje naložbe, globalno segrevanje
Published in DKUM: 18.01.2024; Views: 367; Downloads: 49
Full text (2,93 MB)

Abstract: V nalogi smo v teoretičnem delu predstavili teoretične novosti o storitvah, razvoj in pomen mednarodne trgovine s storitvami (v primerjavi z izdelki), proučili lastnosti in značilnosti storitev in mednarodne trgovine z njimi, zaradi katerih se razlikujejo od lastnosti in značilnosti dejavnosti izdelkov (dobrin, proizvodov, produktov). V povezavi s hitrim razvojem mednarodne trgovine s storitvami smo proučili značilnosti in lastnosti inovacijskih dejavnosti pri storitvah in kaj jih loči od inovacijskih dejavnosti v proizvodnih dejavnostih. Na podlagi različnih virov in lastnega proučevanja smo sestavili seznam 13 lastnosti in značilnosti storitev, ki so v tej doktorski nalogi prvič zbrane skupaj, na enem mestu. Te lastnosti natančno določajo storitve in (mednarodno) trgovino s storitvami ter kaj jih loči od lastnosti izdelkov in (mednarodne) trgovine z njimi. V povezavi s storitvami smo proučili elemente gibljivost kapitala, gibljivost dela (ljudi), nadnacionalna podjetja, uporabo in razvoj novih tehnologij, čezmejni pretok informacij, ki vplivajo na mednarodno trgovino s storitvami in ovire v tej trgovini. Podali smo nekaj osnovnih statističnih podatkov o pomenu storitev in storitvenih dejavnosti v mednarodni trgovini. Proučili smo inovacije in inovacijske dejavnosti v storitvenih dejavnostih. Pri tem smo se v analitičnem delu strukturno omejili na poslovne storitve kot ožji del področja nefinančnih storitvenih dejavnosti, geografsko pa na območje Slovenije. V nadaljevanju smo preučili teoretična izhodišča o ekonomskem vplivu inovacijskih dejavnosti na področju storitvenih dejavnosti na obseg mednarodne trgovine s storitvami (izvoz) in obratno. V izbranem obdobju 2010-2016 smo temu dodali še teoretična izhodišča o ekonomskem vplivu investicijskih dejavnosti v razvoj na področju storitvenih dejavnosti na obseg mednarodne trgovine s storitvami (izvoz). V jedrnem delu disertacije smo oblikovali raziskovalni model, ki temelji na uporabi analitičnih metod, ki so jih uporabljali raziskovalci na področjih proizvodnih dejavnosti in smo jih aplicirali na področju poslovnih storitvenih dejavnosti. Za ugotavljanje ekonomskih učinkov izvoznih dejavnosti z vidika vpliva inovacijskih dejavnosti in investicijskih aktivnosti v razvoj v sektorju dejavnosti poslovnih storitev v Sloveniji je bilo potrebno zgraditi model v dveh korakih. Zato smo predstavili klasični model rasti in razvoj modela endogene rasti, ki je predstavljal osnovo za oblikovanje našega modela. Najprej smo uporabili enostaven "probit" model, s katerim smo ugotavljali vpliv izvoznih dejavnosti na gospodarstvo ob pogoju danih inovacijskih dejavnosti (za izbrani obdobji 2002-2008 in 2010-2016) in vpliv izvoznih dejavnosti na gospodarstvo ob pogoju danih investicijskih dejavnosti (za opazovano obdobje 2010-2016). V drugem koraku smo model posplošili in uporabili inovacijske (investicijske) dejavnosti kot endogene spremenljivke z uporabo sočasnega (simultanega) "probit" modela. Rezultati meritev so pokazali, da so inovacijske dejavnosti v podjetjih v sektorju poslovnih storitev pomembne za uspeh na tujih trgih. Podjetja z novimi ali izboljšanimi storitvami so bolje konkurirala na tujih trgih kot neinovativna storitvena podjetja. Med letoma 2010 in 2016 so rezultati pokazali verjetnosti, da bi skoraj vsako drugo podjetje, ki je inovacijsko intenzivno, postalo tudi izvozno intenzivno. Zaradi visokega tveganja pri ocenjevanju modela pa ni bilo mogoče potrditi obratnega vpliva, da izvozne dejavnosti pozitivno vplivajo na inovacijske dejavnosti. Rezultati meritev so potrdili domnevo, da so investicijske dejavnosti v razvoj pozitivno vplivale na večje izvozne dejavnosti v podjetjih za merjeno obdobje med letoma 2010 in 2016. Bolj kot so podjetja investirala v razvoj, večja je bila verjetnost, da bodo izvozniki. Za merjeno obdobje med letoma 2010 in 2016 so izračuni pokazali verjetnost pozitivnega vpliva izvoznih na investicijske intenzivnosti.
Keywords: storitve, poslovne storitve, storitvene dejavnosti, razvoj in pomen mednarodne trgovine s storitvami, lastnosti in značilnosti storitev, pomen storitev in storitvenih dejavnosti v mednarodni menjavi s storitvami, ovire v mednarodni trgovini s storitvami, inovacije in inovacijskih dejavnosti v storitvenih dejavnostih, investicijske dejavnosti v razvoj v storitvenih dejavnostih, vplivu inovacijskih dejavnosti in investicijskih dejavnosti na področju storitvenih dejavnosti na obseg mednarodne trgovine s storitvami (izvoz) in obratno, izvoz storitev, enostaven "probit" model, sočasen (simultan) "probit" model, klasičen model rasti, razvoj modela endogene rasti, modeli inovacijskih procesov v storitvah
Published in DKUM: 04.12.2023; Views: 532; Downloads: 62
Full text (5,44 MB)