| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 282
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Trpinčenje na delovnem mestu na upravnih enotah v Sloveniji
Petra Divjak, 2020, magistrsko delo

Opis: O trpinčenju na delovnem mestu se v zadnjem času veliko govori in piše. Na področju trpinčenja je bilo izvedenih že nekaj raziskav, katerih izsledki kažejo, da je trpinčenje prisotno v različnih organizacijah. Pojem trpinčenje je v slovenski zakonodaji opredeljen kot vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. To pomeni, da trpinčenje ni enkratno dejanje, ampak gre za ponavljajoče se in sistematično ravnanje, ki je odvisno od neželenih vedenj na delovnem mestu in od delovnega okolja. Upravne enote imajo v zvezi s preprečevanjem trpinčenja na podlagi zakonodaje sprejeta ustrezna pravila in navodila. Za potrebe magistrskega dela je bila opravljena raziskovalna naloga. Namen raziskave je bil ugotoviti, katere oblike ravnanj zaposleni na upravnih enotah v Sloveniji zaznavajo kot sistematično nasilje na delovnem mestu, kako pogosto je trpinčenje na delovnem mestu med zaposlenimi, kdo nad zaposlenimi najpogosteje izvaja trpinčenje in kako trpinčenje na delovnem mestu vpliva na nezadovoljstvo z delom. Rezultati raziskave kažejo, da je trpinčenje prisotno, ni pa pogosto, da ga najpogosteje izvaja vodstveni kader in da obstaja povezanost med nezadovoljstvom z delom in prisotnostjo trpinčenja na delovnem mestu. Anketiranci menijo, da se trpinčenje najbolj izraža s kričanjem in zmerjanjem; odkritim spolnim nadlegovanjem; grožnjami s fizičnim nasiljem in sistematičnim nasiljem na delovnem mestu. Anketiranci pa so na delovnem mestu najpogosteje trpinčeni z obrekovanjem in širjenjem slabega mnenja o njih.
Ključne besede: magistrska dela, trpinčenje, upravna enota, zakonodaja, sodna praksa, delovna mesta
Objavljeno: 22.12.2020; Ogledov: 81; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

2.
Ocena zmožnosti implementacije modela preprečevanja in izključevanja iz procesa nadaljnje radikalizacije na lokalni ravni
Nana Kozmelj, 2020, magistrsko delo

Opis: Radikalizacija ima dvojno naravo; lahko pomeni odmik od trenutnih vedenjskih vzorcev in je vir sprememb in razvoja, lahko pa zaradi nasprotovanja vrednotam večinske družbe vodi v nasilno vedenje. Čeprav lahko radikalizacija predstavlja iskanje novih poti in rešitev ter vodi v napredek in razvoj, je tista, ki vodi v različne oblike nasilja (od psihičnega, fizičnega, verbalnega pa vse do izvajanja kaznivih ravnanj) tista, ki se ji mora družba posvetiti že v najzgodnejši fazi zaznave. Cilj zgodnjega odzivanja je izključevanje radikaliziranega posameznika iz teh procesov, hkrati pa vplivanje na dejavnike radikalizacije in na sprožilce, ki ga usmerijo na to pot. Raziskave so pokazale, da so ena od najbolj najranljivejših skupin za radikalizacijo mladostniki, zato je treba razviti aktivnosti, ki so prvenstveno namenjene prav preprečevanju radikalizacije mladih. Posebno vlogo pri tem ima lokalna skupnost, podprta s politikami, koordinacijo in logistično podporo z nacionalne ravni. Tovrstno odzivanje na procese radikalizacije poteka skozi tri faze preventive in zajema tudi pripravo na ponovno vključitev radikaliziranega posameznika v družbo. Pri tem morajo sodelovati vsi ključni partnerji na lokalni ravni: centri za socialno delo, izobraževalne ustanove, zdravstvene ustanove, psihologi in psihiatrične ustanove, zapori in prevzgojni domovi, probacijska služba, verske institucije, nevladne organizacije in policija v določenih situacijah. V magistrski nalogi predstavljamo model tovrstnega odzivanja, ki smo ga poimenovali prepreči-odvrni-opozori (P-O-O), in s študijo primera lokalne skupnosti v Sloveniji ugotavljamo, v kolikšni meri bi bil takšen model ustrezen tudi za slovensko družbeno okolje.
Ključne besede: magistrska dela, izključevanje, preprečevanje, radikalizacija, vsedružbeni odziv, model prepreči-odvrni-opozori
Objavljeno: 29.11.2020; Ogledov: 93; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (838,73 KB)

3.
Zaznave policistov ob uvedbi nosljivih kamer v policijske postopke
Maja Kuralt, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvedba novih tehnologij, natančneje nosljivih kamer v policiji, je zelo aktualna tematika, saj je pričakovati, da je njena uvedba le vprašanje časa. Razvoj tehnologije, ki omogoča natančnejše beleženje dogodkov ob sočasnem zmanjšanju administrativnih ovir, lahko na eni strani razbremeni delo policistov, vendar ga z drugega zornega kota lahko tudi oteži. V tuji praksi, kjer nosljive kamere že uporabljajo, zasledimo številne pozitivne izkušnje, tako na strani policije kot na strani skupnosti. V nalogi smo najprej predstavili ugotovitve raziskav iz tujih držav, kjer so nosljive kamere že v uporabi. Dejstvo je, da imajo policisti v Sloveniji že na razpolago nekaj nosljivih kamer, ki jih lahko uporabljajo prostovoljno. V magistrski nalogi smo želeli dobiti odgovor na vprašanje, kakšen je odnos policistov do uporabe nosljivih kamer ter na podlagi raziskave na vzorcu policistov analizirati, kako policisti zaznavajo uvedbo nosljivih kamer v njihovo vsakdanje delo. Želeli smo izvedeti, ali imajo tudi nekateri organizacijski dejavniki, kot so organizacijska pravičnost, opora delodajalca in zaupanje v nadrejene vpliv za zaznavo policistov do uvedbe novih tehnologij. V nalogi so predstavljene tudi raziskave izvedene v tujini, kjer so nosljive kamere že v uporabi. Na podlagi raziskave med policisti v Sloveniji je bilo ugotovljeno, da imajo policisti nevtralen odnos do uvedbe nosljivih kamer v policiji oziroma se z uvedbo le deloma strinjajo. Na policistov odnos imajo vpliv tudi organizacijski dejavniki kot so zaupanje v nadrejene, organizacijska pravičnost in odpora, kar nam potrjujejo rezultati raziskave. Interpretacija dobljenih rezultatov na podlagi izvedene raziskave na koncu naloge odpira diskusijo o pozitivnih učinkih, ki jo lahko uvedba nosljivih kamer doprinese.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijski postopki, policijska pooblastila, nosljive kamere, pritožbe, magistrska dela
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 167; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

4.
Zadovoljstvo žrtev nasilja v družini s prvimi posredovalci
Rok Svetič, 2020, magistrsko delo

Opis: Nasilje v družini sodi med razširjeno družbeno problematiko, ki pa v veliki meri ostaja prikrito. Žrtve viktimizacije pogosto ne prijavijo, zato uradna statistika ne omogoča vpogleda v realno stanje razširjenosti tovrstne kriminalitete. Pregled literature kaže, da je pripravljenost žrtev poročati o viktimizaciji med drugim odvisna tudi od ustreznosti obravnave, ki jo žrtve prejmejo ob prijavi. Za spodbujanje pripravljenosti žrtev nasilja v družini prijaviti viktimizacijo je zato pomembno razumeti žrtvina stališča o tem, kaj od prvih posredovalcev pričakujejo in katere vrste pomoči potrebujejo. Pretekle raziskave so se večinoma osredinjale na analizo odnosov med policisti in žrtvami nasilja v družini, medtem ko primanjkuje študij, ki bi preučile zaznano kakovost celotne obravnave, ki vključuje tudi delo drugih deležnikov. Namen magistrskega dela je zato analizirati zadovoljstvo žrtev nasilja v družini z delom in obravnavo, ki so jo prejele od različnih prvih posredovalcev (policija, centri za socialno delo, zdravstvene službe, sodišča, nevladne organizacije in varne hiše) v Sloveniji. Skladno s tem je bila izvedena raziskava med žrtvami nasilja v družini, nastanjenimi v varnih hišah po Sloveniji. Izsledki potrjujejo ugotovitve dozdajšnjih raziskav, ki kažejo, da obravnava žrtev, ki jo opravijo prvi posredovalci, pomembno vpliva na pripravljenost žrtev prijavljati nasilje pristojnim organom. Žrtve nasilja v družini navadno težko sprejmejo odločitev za prijavo; pogosto se za to odločijo šele po daljšem časovnem obdobju viktimizacije. Žrtve so z delom prvih posredovalcev na splošno zadovoljne; najmanj so zadovoljne z delom sodišč, najbolje pa ocenjujejo delo uslužbencev varnih hiš. Izsledki kažejo tudi, da je žrtvina zaznava ocene dela policistov povezana z zaznano usposobljenostjo, s profesionalnostjo in z razumevanjem policistov. Gre za eno redkih tovrstnih raziskav v Sloveniji, ki preučuje zaznano kakovost obravnave žrtev nasilja v družini, ki jo opravijo različni deležniki. Izsledki so uporabni za načrtovanje izboljšav dela prvih posredovalcev glede izboljševanja odnosov z žrtvami nasilja v družini skladno z njihovimi pričakovanji in s spodbujanjem pripravljenosti žrtev prijaviti viktimizacijo.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, žrtve, obravnava, prvi posredovalci, kakovost dela, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno: 14.10.2020; Ogledov: 142; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

5.
Analiza dela policistov Operativno-komunikacijskega centra Policijske uprave Celje
Špela Kotnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo analizirali delo policistov Operativno-komunikacijskega centra Policijske uprave Celje (v nadaljevanju OKC PU Celje). V prvem delu smo pregledali in proučili strokovno literaturo, v drugem delu je predstavljena empirična raziskava. Raziskovalni del smo razdelili na štiri vsebinske sklope. Zanimalo nas je, kakšna je tehnična in programska oprema, ki jo policisti uporabljajo pri svojem delu, in kako so z njo zadovoljni. Izvedeti smo želeli, kako poteka komunikacija med prijavitelji in operaterji ter policisti OKC PU Celje s policisti na terenu. Osredotočili smo se predvsem na kakovost in prenos pridobljenih informacij, ki pomembno vplivajo na uspešno opravljeno intervencijo. Poleg vsega navedenega nas je zanimala tudi izkušenost in strokovna usposobljenost policistov OKC PU Celje. Na podlagi pregledane literature in opravljene raziskave lahko sklenemo, da je delo OKC PU Celje uspešno. Ugotovitve so pokazale, da policistom OKC PU Celje programska in tehnična oprema zadostuje za učinkovito ukrepanje in izvedbo postopkov v interventnih dogodkih. Ugotovili smo, da je komunikacija med prijavitelji in policisti OKC PU Celje dobra. Enako uspešno je tudi sodelovanje s policisti na terenu. Prav tako je bilo ugotovljeno, da so policisti OKC PU Celje glede na zahtevnost dela ustrezno strokovno podkovani, k njihovi uspešnosti pa veliko pripomorejo izkušnje, ki so bile pridobljene z leti. Z rezultati raziskave smo bili zadovoljni, za namene preglednejšega in uporabnejšega raziskovanja pa predlagamo, da se podobne raziskave izvedejo na večjem vzorcu zaposlenih v OKC po vsej Sloveniji.
Ključne besede: policija, policijsko delo, operativno-komunikacijski centri, OKC, Policijska uprava Celje, analize, magistrska dela
Objavljeno: 14.10.2020; Ogledov: 114; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

6.
Ocena prebivalcev Slovenije o izpolnjevanju določil kodeksa policijske etike pri slovenskih policistih
Rok Jakomin, 2020, diplomsko delo

Opis: Zaposleni v policiji se pri svojem delu dnevno srečujejo s situacijami, v katerih so potrebne hitre in razumne odločitve. Svoje delo morajo opraviti pravilno tako z vidika zakonitosti kot etičnosti. Policijski poklic je z etičnega vidika zelo občutljiv, saj mora policist ščititi svobodo vseh državljanov pred nasilnim poseganjem kršilcev v svobodo in dostojanstvo drugih. V diplomski nalogi so uvodoma predstavljeni pojmi etika, morala, integriteta ter poslovna in poklicna etika. Različni etično-moralni kodeksi predstavljajo vzorec vedenja in delovanja v posamezni družbi. Policisti spadajo med javne uslužbence, ki morajo svoje delo in naloge opravljati v javnem interesu. Od njih se pričakuje odgovorno ravnanje in delovanje na podlagi splošno priznanih etičnih norm. Le policisti z visoko stopnjo integritete lahko svoje delo opravljajo v skladu s pričakovanji in z zahtevami družbe. Naloga se osredotoča na razumevanje določil kodeksa policijske etike s strani javnosti in preverjanje njegovega izpolnjevanja in upoštevanja s strani zaposlenih v policiji. V nalogi je podrobno opisana vsebina temeljnih načel in določb kodeksa, ki so v pomoč policistom pri opravljanju njihovega poklica. V empiričnem delu naloge je predstavljena metoda anketiranja in vsebina vprašanj, zastavljenih anketiranim. Glavni cilj raziskave je s pomočjo ankete pridobiti mnenje slovenske javnosti o pomembnosti načel Kodeksa policijske etike. Rezultati ankete kažejo, da je slovenska javnost z vsebino Kodeksa policijske etike seznanjena le v majhni meri. Vendar pa se anketirancem zdi uporaba načel, zapisanih v kodeksu, zelo pomembna za opravljanje vsakdanjega dela policistov, a so mnenja, da jih policisti pri svojem delu dejansko ne upoštevajo vedno. Iz rezultatov ankete je razvidno tudi, da je stopnja zaupanja v slovensko policijo visoka.
Ključne besede: diplomske naloge, etika, morala, integriteta, slovenska policija, kodeks policijske etike
Objavljeno: 29.09.2020; Ogledov: 92; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

7.
Nasilje nad zaposlenimi v zdravstveni negi
Nika Frank, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, ali zaposleni v Splošni bolnišnici Izola menijo, da imajo na voljo dovolj strokovnih znanj za obvladovanje nasilnih pacientov, obenem pa nas je zanimala tudi prevalenca nasilja nad zaposlenimi zdravstvenimi delavci.
Ključne besede: diplomske naloge, agresivnost, nasilje, zdravstveni delavec, pacient, motnje osebnosti
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 86; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (688,28 KB)

8.
Občutek varnosti v četrtni skupnosti Center, Ljubljana
Debora Nikić, 2020, diplomsko delo

Opis: Da kriminaliteta in izvajanje kaznivih dejanj vpliva na našo varnost in zmanjšuje občutek varnosti, je splošno znano. Prebivalci lokalnih skupnosti so kaznivim dejanjem izpostavljeni v večji meri kot prebivalci na podeželjih, zato so ti posledično tudi večkrat žrtve kaznivih dejanj. Zaradi različnih dogajanj s katerimi se srečujemo v današnjem času, je med prebivalci prisotno veliko strahu in nezaupanja, kar bi lahko opredelili tudi kot strah pred kriminaliteto. Ideja za izdelavo diplomskega dela se je porodila zaradi zanimanja o občutku varnosti prebivalcev v četrtni skupnosti Center oziroma natančneje v območju Tabor. V samem območju se nahaja kar nekaj dejavnikov, ki bi jih lahko označili za povzročitelje strahu pred kriminaliteto in kateri vplivajo na zmanjšan občutek varnosti prebivalcev. Tako v diplomskem delu razpravljamo na splošno o kriminaliteti, občutku varnosti in dejavnikih, ki zmanjšujejo občutek varnosti. Prav tako pa je bila poleg razprave opravljena tudi raziskava s pomočjo anketnega vprašalnika. Prebivalcem različnih starosti so bila zastavljena anketna vprašanja, s podanimi odgovori pa pridobljeni različni rezultati, kateri so pokazali občutek varnosti teh prebivalcev in njihova mnenja o sami prisotnosti kriminalitete v območju ter o delovanju javnih organov, ki skrbijo za njihovo varnost. S pridobljenim rezultati in njihovo analizo je bilo ugotovljeno, da se prebivalci v svojem bivalnem okolju počutijo varne, in da so z opravljanjem tako policijskega dela kot dela mestnega redarstva zadovoljni.
Ključne besede: diplomske naloge, četrtna skupnost, kriminaliteta, občina Ljubljana, občutek varnosti, policijska dejavnost, strah, varnost, viktimizacija
Objavljeno: 01.09.2020; Ogledov: 92; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

9.
Orodja javnih virov podatkov (OSINT) v konkurenčni obveščevalni dejavnosti
Vito Hozjan, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira programsko opremo OSINT, ki pripomore k boljši varnosti različnih korporacij. Vendar se skozi diplomsko nalogo nismo osredotočali na orodja le kot na ofenzivno sredstvo, temveč tudi kot na sredstvo, ki nam prinaša različne informacije za korist in nadaljnji razvoj korporacij. Diplomsko nalogo smo sestavili iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se posvetili predvsem razlagam različnih področij in tudi analizirali potek vpeljevanja orodij OSINT v korporativno obveščevalno dejavnost. V empiričnem delu smo analizirali različne programske opreme in prikazali, kako z danimi orodji lahko pridobivamo specifično izbrane podatke. Povezanost s teoretičnim delom smo ustvarili, ko smo iz pridobljenih podatkov ustvarili končni obveščevalni izdelek, ki je predmet napredka določene korporacije. Skozi empirični del smo naredili analizo pridobivanja podatkov brez dodatnih orodij (Google Dorking), analizirali smo dve orodji (Shodan in Maltego) in pet dodatkov za brskalnik (Sci-hub, Go Back In Time, FotoForensics in Have I been Pwned). Analizirali smo tudi zakonske podlage za pridobivanje javno dostopnih virov podatkov z vidika zakonov Republike Slovenije in tudi evropske zakonodaje. Na podlagi pridobljenih rezultatov tako empiričnega kot tudi praktičnega dela smo ugotovili, da OSINT predstavlja velik del pridobivanja podatkov v KOD, kar nam s teoretičnega vidika pravi, da ga je treba vpeti tako v defenzivno strategijo kot tudi v strategijo na razvojnem področju. Posledično je potrebno, da v strategijo vpnemo tudi izbrani cilj, na podlagi katerega izbiramo primarna sredstva in orodja, ki nam bodo pomagala pri pridobivanju targetiranih javno dostopnih virov podatkov. Z vidika konkurenčne obveščevalne dejavnosti smo ugotovili, da je za uspešno rabo izbranih sredstev potrebna dobra komunikacija med samim vodstvom korporacije in oddelkom, ki dejansko operativno izvaja procese pridobivanja podatkov iz javnih virov. Ta odnos mora temeljiti na minimalnem razumevanju funkcionalnosti obeh področij, saj le tako lahko vemo, katere možnosti in cilje lahko izpolnjujemo in kjer nam skupina za pridobivanje javno dostopnih virov podatkov lahko doseže želeni rezultat.
Ključne besede: diplomske naloge, korporativna varnost, obveščevalna dejavnost, programska oprema, konkurenčna prednost, pridobivanje javno dostopnih virov, orodja OSINT
Objavljeno: 31.08.2020; Ogledov: 163; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

10.
Občutek varnosti prebivalcev pred nasilnim kriminalom v Občini Kočevje
Anja Komat, 2020, magistrsko delo

Opis: Koncept človekove varnosti predpostavlja, da je glavna naloga zagotavljanja sodobne varnosti posameznik. Varnost je ena od najpomembnejših človekovih vrednot, potreba po varnosti pa ena od temeljnih človekovih potreb. Varnost in občutek varnosti pomembno vplivata na kakovost bivanja in življenja. Sprijazniti pa se bomo morali tudi z dejstvom, da sta posameznik in družba konstantno izpostavljena grožnjam. Ravno zaradi občutka ogroženosti moramo vedeti, da je poleg posameznika za varnost v skupnosti odgovorna tudi policija in sama lokalna skupnost. Policijsko delo v skupnosti temelji na sodelovanju občanov in policistov v zvezi z reševanjem varnostnih problemov v lokalnih skupnostih. Lokalne problematike ni mogoče kakovostno upravljati brez aktivne pripravljenosti občanov in lokalnih organizacij. Zelo pomembno pa je, da je potrebno za učinkovitost lokalnih varnostnih programov izboljšati odnose, policisti pa morajo ob stikih s prebivalci poskrbeti za spoštljivo, dostojanstveno in pravično obravnavo. Strah pred kriminaliteto močno vpliva na kakovost življenja posameznikov in posledično na njihovo zdravje. Ker pa nas predvsem zanima varnost prebivalcev v Občini Kočevje, smo v magistrski nalogi skozi teoretični del predstavili domačo in tujo strokovno literaturo s področja varnosti, občutka varnosti, strahu pred kriminaliteto, policijsko delo v skupnostih, podrobno smo opisali varnostni program Občine Kočevje. V empiričnem delu je predstavljena analiza vseh odgovorov zastavljenih anketnih vprašanj, na katera so odgovarjali prebivalci Občine Kočevje. Na podlagi navedene analize smo ugotavljali, ali se prebivalci Občine Kočevje v svojem okolju počutijo varne. Preverjali smo tudi, ali demografske značilnosti vplivajo na kakovost stikov policistov s prebivalci Občine Kočevje, ter ali je stopnja zaznavanja kaznivih ravnanj vpliva na občutek varnosti.
Ključne besede: magistrska dela, varnost, občutek varnosti, policijsko delo v skupnosti, strah pred kriminaliteto, občina Kočevje
Objavljeno: 16.06.2020; Ogledov: 339; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici