| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 304
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Javno mnenje o institucijah policijske dejavnosti v Mestni občini Ptuj
Tamara Zorec, 2021, diplomsko delo

Opis: Pri javnem mnenju o institucijah policijske dejavnosti je treba gledati celovito, saj so si ljudje različni in imajo različna mnenja. Tudi v različnih življenjskih obdobjih se naša mnenja spreminjajo in so danes morda drugačna od tistih izpred nekaj let. Seveda pa je zelo pomemben odnos institucij do ljudi, kako odprte in dostopne so ljudem in koliko informacij jim zagotavljajo. V diplomskem delu raziskujemo javno mnenje o institucijah policijske dejavnosti v Mestni občini Ptuj (v nadaljevanju MO Ptuj), njihovo zaznavanje varnosti, ki jim jo zagotavlja določena institucija v vsakdanjem življenju. Raziskava na vzorcu 100 prebivalcev MO Ptuj je pokazala, da so si ljudje skladni, saj so vse ocene bile višje ali enake 3. Na vsa vprašanja v anketi so odgovarjali zelo podobno. Ptuj je v splošnem pogledu varno mesto, vendar brez izgredov in problemov seveda ne gre. Na tem mestu nastopijo pristojne institucije, ki jim ljudje zaupajo. Institucije, ki zagotavljajo varnost, so policija, občinska redarstva, zasebne varnostne službe, gasilci, detektivi, Varnostni sosvet in inšpekcijske službe ter druge. Seveda je zelo pomembno, da za varnost poskrbimo tudi prebivalci sami, saj je vse odvisno od nas, od našega vedenja, mnenj in reakcij. MO Ptuj je leta 2014 prejela najvišje priznanje RS s področja varnosti RS z Varnostnim sosvetom, redarsko službo, policijskim nadzorom in vse večjo ozaveščenostjo občanov o večji varnosti. Treba se je zavedati, da je Ptuj majhno mesto in prav zato so vrednote in mnenja ljudi drugačna kot v velikih mestih – na prva mesta postavijo institucije, ki jih v velikem mestu najverjetneje ne bi.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, varnost, zagotavljanje varnosti, lokalna skupnost, javna mnenja, stališča, Ptuj, diplomske naloge
Objavljeno: 12.01.2022; Ogledov: 91; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

2.
COVID-19 in vpliv na kriminaliteto - ugotovitve študij v odnosu do policijskega dela
Špela Meglič, 2021, diplomsko delo

Opis: Med pandemijo, ki nam je krojila usodo pretekli dve leti, so bili organi pregona odgovorni za sodelovanje z vladnimi in javnimi agencijami z namenom služenja lokalni skupnosti, vzdrževanju javnega reda in miru ter prizadevanju zaustavitve širjenja virusa. Takoj za zdravstvenimi delavci so delovale policijske sile, ki so se znašle v nepredvidljivi in nepredstavljivi situaciji. Pojavila se je nova in neznana oblika grožnje, ki nas je ogrozila v takšni meri, da je bila Svetovna zdravstvena organizacija v januarju 2020, primorana razglasiti pandemijo po vsem svetu. Policijske sile so se morale vključiti tudi v nove vloge pri urejanju družbenega vedenja. Pandemija SARS-CoV-2 je ustvarila vrsto edinstvenih izzivov za policijske uprave po vsem svetu. Tako so bili vsi primorani prilagoditi novonastali situaciji in povečani delovni obremenitvi ter posledično spremeniti svoj odnos do dela. Policisti so bili vsakodnevno izpostavljeni različnim izzivom, pri katerih je bilo zdravje še kako pomembno. Obenem so se povečali dodatni pritiski, saj so morali organi pregona spremeniti in uvesti nove postopke, s katerimi se je zagotovil minimalni stik s prebivalci. V diplomski nalogi smo skozi delo želeli raziskati, kako se je tekom pandemije spreminjalo policijsko delo oz. kakšne dodatne naloge so dobili policisti po vsem svetu, problematično delo policistov pa smo raziskovali predvsem v Sloveniji. Obenem smo se osredotočili tudi na varnost in zaščito policistov pri delu, ter kako so institucije poskrbele za varnost svojih uslužbencev, saj je ravno varnost zelo pomembna dobrina, katero moramo varovati. Ocenili smo, da so policisti po vsem svetu kljub novim koronavirusom svoje delo opravili učinkovito, strokovno in uspešno.
Ključne besede: policija, policijsko delo, covid-19, pandemija, kriminaliteta, vpliv na kriminaliteto, diplomske naloge
Objavljeno: 06.01.2022; Ogledov: 90; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (984,09 KB)

3.
Organizacija urgentnih zdravstvenih dejavnosti zdravstva v primeru terorističnega napada na zdravstveni zavod
Tilen Traven, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bomo predstavili različne varnostne institucije, katerih naloga je zagotavljanje varnosti. Prav tako bomo opisali, kakšni bi morali biti varnostni načrti javno zdravstvenih zavodov v primeru, če bi nekdo nad njimi izvedel kibernetski ali klasični teroristični napad. Predstavili bomo različne vrste znanstvenih teorij s področja terorizma ter temeljne mednarodne pogodbe in sporazume, ki se nanašajo na to področje. Kot podlago za načrt, kako bi se morali slovenski varnostni organi odzvati v primeru terorističnega napada, bomo uporabili kibernetski napad iz leta 2007, ko je bila Estonija žrtev kibernetskega terorizma, ki je državo vrnil v 19. stoletje. Sočasno bomo opisali, kako bi teroristični napad vplival na izvajanje urgentnih zdravstvenih dejavnosti največje slovenske bolnišnice, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Ugotavljali bomo, ali je Republika Slovenija zmožna vzpostaviti nadomestne prostore bolnišnice v primeru klasičnega terorističnega napada. Pri tem si bomo pomagali z analizo dveh primerov klasičnega terorističnega napada, in sicer teroristični napad v Oklahomi leta 1995 in teroristični napad iz leta 1995 na Japonskem. Prav tako bomo opisali vzorčni primer vojaške akcije na civilno infrastrukturo, ki se je zgodil v bolnišnici v Budyonnovsku v Rusiji. Opisali bomo tudi vlogo policije, civilne zaščite in drugih pristojnih služb pri terorističnem napadu na UKCL.
Ključne besede: nacionalnovarnostni sistem, kritična infrastruktura, javni zdravstveni zavodi, Univerzitetni klinični center Ljubljana, zaščitni varnostni ukrepi, korporativna varnost, terorizem, teroristični napadi, magistrska dela
Objavljeno: 20.12.2021; Ogledov: 116; Prenosov: 0

4.
Improving Frontline Responses to Domestic Violence in Europe
2021, znanstvena monografija

Opis: The monograph on improving the response of first responders to domestic violence in Europe aims to identify gaps in the cooperation of first-line responders and deliver recommendations, toolkits and collaborative training for European police organizations and medical and social work professionals. The goal is to improve integrate institutional response to domestic violence. Shared training and adequate risk assessment tools will create a positive feedback loop, increasing reporting rates of domestic violence to police, the medical profession, and community and social work practitioners.
Ključne besede: domestic violence, first responders, risk assessments, police, social work, health, cooperation, training, Europe
Objavljeno: 09.12.2021; Ogledov: 138; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (17,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Vigilantizem - analiza primera Štajerske varde
Tilen Požar, 2020, diplomsko delo

Opis: Vigilantizem je kompleksen družbeno-politični fenomen, ki se v različnih oblikah pojavlja po celem svetu, vendar vedno z istim razlogom: zaradi percepcije neučinkovitosti zakonskega sistema in kazenskega pregona pri zatiranju kriminalitete, kar privede do tega, da žrtve vzamejo zakon v svoje roke. Diplomsko delo za pomoč razumevanja pojava vigilantizma preuči našo in tujo literaturo ter poišče in analizira pravno opredelitev vigilantizma v slovenski zakonodaji. Poleg tega naredi zgodovinsko-geografski pregled primerov vigilantskih skupin v Združenih državah Amerike, Evropi, Latinski Ameriki in Afriki. V svojem bistvu se diplomsko delo osredotoči na Štajersko vardo, skupino, katere obstoj se je začel kazati leta 2018. Pozornost slovenskih medijev in javnosti si je ustvarila s pojavom fotografij in videoposnetkov, ki so prikazovali člane skupine, postrojene v vojaških formacijah, oblečene v maskirna oblačila z emblemi in oborožene z orožjem. Vardo so strokovnjaki za nacionalno varnost in predstavniki policije prepoznali kot dejavnik varnostnega tveganja. Zaslužna je bila tudi za dopolnilo zakonodaje, podrobneje Zakona o varstvu javnega reda in miru ter Zakona o nadzoru državne meje, ki delovanje takih skupin omejuje oziroma prepoveduje. Štajerska varda si z drugimi vigilantskimi skupinami po svetu deli številne lastnosti. Ravno tako se jo lahko prepozna v marsikateri definiciji vigilantske skupine, ki so jo podali strokovnjaki na tem področju. Skupina je organizirana, ima uniforme in simbole, po katerih je prepoznavna. Je ideološko in ekonomsko motivirana, njen obstoj pa naj bi upravičilo neučinkovito delovanje državnih organov pri varovanju državne meje in državljanov v času migrantske krize, ki jo člani varde zaznavajo kot grožnjo družbenim normam.
Ključne besede: vigilantizem, varde, pravna opredelitev, diplomske naloge
Objavljeno: 01.12.2021; Ogledov: 81; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

6.
Spolno nadlegovanje na delovnem mestu - sodna praksa v Sloveniji
Mateja Krpič, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen zaključnega dela je analizirati sodne primere zoper spolno nadlegovanja na delovnem mestu v Sloveniji. V zaključnem delu so opredeljene različne definicije spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, oblike, vzroki, posledice in načini preprečevanja spolnega nadlegovanja. S študijo spolnega nadlegovanja na delovnem mestu v Sloveniji smo ugotovili, da imamo štiri pravne akte, ki urejajo področje spolnega nadlegovanja. Z analizo smo ugotavljali, kdo so najpogostejše žrtve in kdo storilci spolnega nadlegovanja, katera oblika je najpogostejša in v kolikšni meri so odgovorni storilci ter delodajalci in kakšen odnos imajo sodišča do te problematike. Med pomembnejšimi ugotovitvami je ugotovitev, da imamo v Sloveniji zelo malo primerov spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, in sicer le 27. Ugotovili smo, da je največ primerov zoper spolno nadlegovanje na delovnem mestu obravnavalo Višje delovno in socialno sodišče; najmanj primerov je obravnavalo Višje sodišče v Kopru in nobenega primera ni obravnavalo Višje sodišče v Celju. Sodišče je ugotovilo, da pri šestih primerih ni šlo za spolno nadlegovanje in pet primerov je vrnilo v ponovno sojenje. Med sodbami je šlo največkrat za tožbo med žrtvijo in delodajalcem, kjer je sodišče v vseh primerih ugotovilo objektivno odgovornost delodajalca in mu prisodilo plačilo odškodnine. Ključna ugotovitev je, da so lahko žrtve soodgovorne za nastalo škodo. Ugotovili smo, da so vse primere prijavile ženske žrtve in da so v vseh primerih bili storilci moški, predvsem tisti v vlogi nadrejene osebe in da je v večini primerov šlo za verbalno spolno nadlegovanje na delovnem mestu. Rezultati analize kažejo, da nimamo podatka o tem, če imajo delodajalci sprejeto politiko preprečevanja spolnega nadlegovanja na delovnem mestu.
Ključne besede: spolno nadlegovanje, delovno mesto, sodna praksa, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno: 30.11.2021; Ogledov: 80; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (726,31 KB)

7.
Zagotavljanje ustreznih pogojev za delo v policiji z vidika trpinčenja in drugih odklonskih vedenj
Sarah Grašič, 2021, magistrsko delo

Opis: V zaključnem magistrskem delu smo se odločili preučiti tematiko trpinčenja na delovnem mestu, ki predstavlja velik problem v organizacijah ob pojavu odklonskega vedenja, saj ni enotne formule za preprečitev ali popravljanje škode, ki jo tovrsten mobing pusti za seboj. Načini ustrahovanja, nadlegovanja in trpinčenja se namreč med seboj razlikujejo v enaki meri, kot se med seboj razlikujemo ljudje. Vsak je drugačen kot individuum, zato ne obstaja univerzalna rešitev, ki bi delovala v vsakem primeru in bi lahko preprečila vsak potencialno neprijeten dogodek. Najprej smo opredelili pojme odklonskih vedenj (mobing, psihično trpinčenje, spolno nadlegovanje) ter jih podrobneje opisali. Opisali smo pojavne oblike trpinčenja na delovnem mestu in vrste le-teh, nato pa smo podrobno opisali potek in opredelili faze mobinga. Analizirali in preučili smo tudi posledice trpinčenja na delovnem mestu, kakšne so posledice za žrtev, za sodelavce in za organizacijo samo. Preučili, analizirali in opisali smo dosedanje raziskave, povezane z našo temo tako v tujini kot na domačih tleh. S pomočjo podrobne metaanalize vseh predelanih raziskav smo o naši temi razpravljali tudi sami. Obenem smo preučili dosedanje ukrepe, ki so že sprejeti in se aktivno izvajajo v organizacijah zoper trpinčenje na delovnih mestih, podrobneje pa smo preučili, kako poteka ukrepanje ter zagotavljanje ustreznih pogojev za delo v policiji z vidika trpinčenja in drugih odklonskih vedenj. Opisali smo vlogo posameznika in organizacije pri teh ukrepanjih. Podrobno smo preučili mediacijo in kako le-ta poteka pri konfliktih med zaposlenimi v policiji. Zanimalo nas je, kakšni programi in projekti obstajajo zoper trpinčenje na delovnem mestu (predvsem na policiji), kot tudi, kakšni so zakonski predpisi glede tega (ali so zakoni o tej pereči temi jasno opredeljeni in definirani).
Ključne besede: delovno mesto, pogoji za delo, mobing, trpinčenje, odklonska vedenja, policija, magistrska dela
Objavljeno: 19.11.2021; Ogledov: 91; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

8.
ePolicist v Republiki Sloveniji
Primož Skumavec, 2021, diplomsko delo

Opis: Policija je s ciljem odprave administrativnih ovir, olajšanjem dela policistov na terenu, racionalizacijo stroškov in doseganjem večjih pozitivnih učinkov, pristopila k uvedbi elektronskega poslovanja. Le-to je z uvedbo aplikacije ePolicist nadgradila tudi v elektronsko mobilno poslovanje, ki bi olajšalo in skrajševalo postopke policistov pri preverjanju podatkov v evidencah in izdaji plačilnih nalogov. Z uvedbo aplikacije so bili opredeljeni tudi operativni cilji, in sicer zmanjšati potrebo po komunikaciji z Operativno-komunikacijskimi centri, pohitriti izvedbo celotnega postopka, zmanjšati število pritožb na postopek, zmanjšati administrativne obremenitve uslužbencev, prihraniti pri tiskovinah in poštnih storitvah, omogočiti, da policist vnaša podatke le enkrat in zmanjšati možnost napak pri vnašanju podatkov. Aplikacija ePolicist predstavlja pomemben napredek pri opravljanju nalog policistov s področja varnosti cestnega prometa. Ugotavljamo, da je elektronsko mobilno poslovanje, seveda pod pogojem, da deluje brezhibno, zelo poenostavilo postopek izdaje plačilnega naloga in tudi ostalih obrazcev. Aplikacija v primerjavi s klasičnim papirnim poslovanjem, omogoča poenostavljene postopke zadolževanja in razdolževanja plačilnih nalogov, zmanjša možnosti napak pri izpolnjevanju, do katerih prihaja pri papirnem poslovanju. Velika prednost se kaže tudi pri vnosu podatkov v evidenco prekrškov. Ko policist zaključi postopek izdaje plačilnega naloga, se podatki avtomatsko vnesejo že na kraju ugotovljenega prekrška, na ta način pa je razbremenjena tudi administracija. Statistični podatki kažejo na to, da policisti, tako na območju Policijske uprave Kranj, kot na nivoju Republike Slovenije še vedno izdajo več papirnih kot elektronskih plačilnih nalogov. Razlogi za to so različni. V diplomskem delu smo poskušali ugotoviti, ali so doseženi učinki, ki so bili pričakovani ob uvedbi aplikacije. Ugotavljamo, da se je komunikacija policistov z operativno-komunikacijskimi centri zaradi preverjanja vsekakor zmanjšala, saj policisti precejšnje število preverjanj opravijo sami s pomočjo aplikacije. Postopek izdaje plačilnega naloga od zadolževanja, do izdaje in vnosa podatkov v centralno evidenco, se je vsekakor pohitril, s tem pa se je nedvomno tudi razbremenila administracija na policijskih postajah, vsekakor pa so se zmanjšali tudi stroški pri tiskovinah. Statistični podatki o zmanjšanju pritožb zoper postopke policistov na področju varnosti cestnega prometa tega ne morejo potrditi, saj je število pritožb precej povezano s številom izdanih plačilnih nalogov in ne na konkretno izdane papirne ali elektronske plačilne naloge. Mnenje vodstev policijskih postaj na območju Policijske uprave Kranj o aplikaciji ePolicist je pozitivno. Z rezultati uporabe aplikacije, pa večinoma niso zadovoljni. Menijo, da so policisti dovolj usposobljeni in seznanjeni z delovanjem aplikacije, vendar se pri uporabi pogosto srečujejo s težavami, ki so razlog, da je policisti ne uporabljajo.
Ključne besede: policija, elektronsko poslovanje, mobilno elektronsko poslovanje, aplikacija ePolicist, administrativne ovire, diplomske naloge
Objavljeno: 17.11.2021; Ogledov: 105; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

9.
Implementacija policijskega dela v skupnosti na območju Policijske postaje Ribnica
Lara Rovan, 2021, magistrsko delo

Opis: Policijsko delo v skupnosti predstavlja sodoben koncept izvajanja policijskega dela v lokalni skupnosti. Namen le-tega je preprečevanje kriminalitete, zmanjšanje strahu pred kriminaliteto, skupno reševanje problemov ter predvsem vzpostavitev dobrega odnosa med policijo in lokalnim prebivalstvom. Policija lokalno prebivalstvo pritegne k sodelovanju preko različnih preventivnih akcij, organiziranih varnostnih sosvetov, k temu pa veliko pripomorejo tudi vodje policijskih okolišev. V okviru policijskega dela v skupnosti Slovenska policija že vrsto let organizira številne preventivne projekte ter aktivnosti, poleg tega pa tesno sodeluje tudi s številnimi drugimi institucijami. V letu 2020 so policisti celotne Slovenije skupno izvedli 9.145 aktivnosti preventivnega in policijskega dela v skupnosti, k čemur pa svoj delež prispeva tudi Policijska postaja Ribnica. Učinkovitost policijskega dela v skupnosti merimo ob pomoči štirih elementov modela ocenjevanja policijskega dela v skupnosti. Le-ti so kakovost stikov policistov s prebivalci, percepcija prebivalcev o stopnji kriminalitete in nereda, strah pred viktimizacijo ter skupnostna povezanost. Tako implementacija policijskega dela v skupnosti kot tudi pojavne oblike kriminalitete se lahko razlikujejo glede na stopnjo urbanizacije prostora in kraja bivanja. Največjo razliko je mogoče opaziti pri skupnostni povezanosti prebivalcev, ki je večja med prebivalci, ki živijo v bolj ruralnem območju.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, lokalna skupnost, stopnja urbanizacije, Ribnica, magistrska dela
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 174; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

10.
Model delovne uspešnosti pravosodnih policistov
Katrin Podgorski, 2021, magistrsko delo

Opis: Delovno uspešni zaposleni predstavljajo temelj za uspešno in učinkovito delovanje organizacij, saj izpolnjevanje zahtevanih delovnih zadolžitev omogoča uresničevanje organizacijskih ciljev. Spodbujanje delovne uspešnosti in kakovosti dela je v zavodih za prestajanje kazni zapora še posebej pomembno, saj so pravosodni policisti ključni akterji zagotavljanja reda in varnosti v zaporih ter legitimnosti zaporskega sistema. Pregled literature kaže, da je potrebno izboljšati razumevanje vzročnih povezav med organizacijskimi in delovnimi dejavniki ter delovno uspešnostjo zaposlenih v zaporih. Prav tako pretekle penološke raziskave še niso proučevale uspešnosti pravosodnih policistov pri opravljanju delovnih nalog kot specifične dimenzije delovne uspešnosti. Namen magistrskega dela je bil zato proučiti vlogo organizacijskih in delovnih dejavnikov ter odnosov glede dela z delovno uspešnostjo pravosodnih policistov v Sloveniji. Skladno s tem je bila izvedena kvantitativna raziskava v obliki ankete, v kateri je sodelovalo 36,8 % (N = 201) vseh pravosodnih policistov, zaposlenih v zavodih za prestajanje kazni zapora v Sloveniji. Rezultati opisne statistike so pokazali, da so anketirani pravosodni policiti zelo visoko ocenili lastno delovno uspešnost ter zadovoljstvo z delom, medtem ko izražajo relativno nevtralno vpetost v delo. Prav tako ne poročajo o visokem stresu na delovnem mestu in so pozitivno opredeljeni do pravičnosti organizacije, kljub temu pa delo zaznavajo kot nevarno. Rezultati regresijskih analiz so pokazali, da na samoporočano delovno uspešnost vpliva zadovoljstvo z delom, ne pa tudi vpetost v delo. Pri tem na zadovoljstvo in vpetost nadalje vplivata tako zaznana organizacijska pravičnost in nevarnost pri delu, stres na delovnem mestu pa vpliva zgolj na zadovoljstvo z delom. Rezultati raziskave so primarno uporabni za vodstvene kadre v zavodih za prestajanje kazni zapora, saj dajejo vpogled v stališča zaposlenih glede dela in dejavnike, ki vplivajo na njihovo delovno uspešnost, na podlagi česar se lahko načrtujejo morebitne izboljšave. Prav tako so rezultati uporabni za nadaljnje raziskave uspešnosti v varnostnih organizacijah nasploh.
Ključne besede: pravosodje, pravosodni policisti, zavodi za prestajanje kazni zapora, delovna uspešnost, magistrska dela
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 167; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici