| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 139
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
72.
PREUREJANJE MESTA: MEDIATEKA MARIBOR
Ines Štefanec, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo rešuje problem zapolnjevanja nezazidnih stavbnih površin v ožjem središču mesta s ciljem reševanja programske pestrosti in ambientalne kakovosti. Z analizo širšega mestnega prostora pokaže kvalitete mesta, izpostavi značilne prostorske vzorce in ponudi izhodišča za preurejanje mestnih nezazidnih površin. Preurejanje mestne cone je prikazano na primeru lokacije ob Gospejni ulici v Mariboru. Mediateka je umeščena v severni konec »kulturne osi« (Strategija prostorskega razvoja UM, 2013, Uroš Lobnik). Mediateka se programsko navezuje na obstoječo Univerzitetno knjižnico Maribor v neposredni bližini, v programskem smislu pa ponuja dodatne površine, kjer naj bi se srečevali študentje filma, glasbe, umetnosti, zgodovine, književnosti, arhitekture … Oblikovno/ funkcionalna zasnova hiše daje območju prepoznavno identiteto, navdih črpa iz obstoječe grajene strukture in zgodovinskih značilnosti gradnje že porušenih objektov lokacije. Nova hiša formira zunanje javne in poljavne površine, območje ohranja prehodno. Ohrani se vizualna in fizična povezava Gospejne ulice in stranskih poti. Novi prostori so dvignili kakovost mesta, mestnega središča ter so vzor podobnim sivim conam.
Ključne besede: Maribor, preurejanje mesta, Gospejna ulica, Slovenska ulica, Univerzitetna os, Mediateka
Objavljeno: 17.03.2014; Ogledov: 918; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (92,37 MB)

73.
Univerzitetni kulturni center
Stasha Jovanovikj, 2014, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja idejno zasnovo kulturnega centra glede na prostor in potrebe ljudi. Obravnava območja na Orožnovi in Gospejni ulici v Mariboru, rešuje problem študentov, kje lahko porabijo svoj čas, v smislu učenja in zabave. Univerzitetni kulturni center je idealni prostor za študente in mlade, ki želijo investirati v same sebe preko učenja, vadbe, ustvarjanja, pa tudi preko zabave. Z analizo širšega območja prihajamo do rešitve umestitve kulturnega centra, ki odgovarja predvsem študentom, hkrati se navezuje na kulturni osi (od Univerzitetne knjižnice vse do Lutkovnega gledališča (prenovljen minoritski samostan) na Lentu. V prvem delu naloge je predstavljena zgodovina mariborske arhitekture in univerze, ter analize kulturnih centrov preko referenčnih primerov. Nato sledijo analize obravnavanega območja, idejna zasnova projekta in idejna rešitev.
Ključne besede: arhitektura, Univerzitetni kulturni center, Univerza v Mariboru, Gospejna ulica
Objavljeno: 22.09.2014; Ogledov: 616; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (37,93 MB)

74.
SONNEN KÖNIGIN - PRENOVA LADJEDELNICE BODAN V HOTELSKO - REKREATIVNI CENTER
Sanda Moharić, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko zapuščene industrijske strukture na območju Bodenskega jezera oziroma prenove nekdanje ladjedelnice Bodan v Kressbronnu na Bodenskem jezeru. Cilj je prestrukturiranje industrijskega kompleksa in območja v novi razvojni potencial, ki bo skozi programsko prenovo postalo novo središče lokalnega okolja. V teoretičnem delu so podane temeljne razvojne priložnosti industrijske dediščine, glede na varstvo le-te, zgodovinski razvoj ladjedelnice Bodan, v nadaljevanju magistrskega dela pa podajamo analize primerov dobre prakse, ki prikazujejo obširnost problematike, vrednost industrijskih območij in izvedbo dobrih praktičnih rešitev. Kot rezultat teoretičnih izhodišč in analiz širšega in ožjega območja je predstavljena radikalno transformirana arhitekturna zasnova nove programske ureditve nekdanje ladjedelnice Bodan, in sicer v hotelsko - rekreativni center Bodan.
Ključne besede: industrijska arhitektura, industrijska dediščina, prenova, Kressbronn am Bodensee
Objavljeno: 22.06.2015; Ogledov: 957; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (171,00 MB)

75.
Strnjeni razvoj - ranljivost urbanega?
Uroš Lobnik, 2002, pregledni znanstveni članek

Opis: Stroke prostorskega planiranja morajo vzpostaviti in izoblikovati interdisciplinarno uravnotežene modele vrednotenja in načrtovanja prostorskegarazvoja s skupnimi usmeritvami in cilji. V nasprotnem primeru se bo urbani razvoj v Sloveniji še kar naprej in tudi vse bolj vrednotil z defenzivnega in podrejenega stališča. Dobro bi bilo čimprej raziskati, koliko in kako vplivajo sektorsko nepovezane obravnave prostora na koncept strnjenegarazvoja naselij in na sposobnost varovanja naravne in kulturne krajine. Urbanisti bi morali razmišljati v dveh smereh: kaj storiti, če interdisciplinarno uravnoteženega modela dlje ali pa sploh ne bo oziroma kako in v kakšnem merilu čim bolj učinkovito delovati? Rešitev se najbrž skriva v odgovoru, zakaj urbanistu ne pripada več pravica do kompleksnega urejanja grajenega prostora. Najbrž zato, ker je predvsem njegovo operativno orodje v novih družbenih razmerah skoraj povsem neustrezno.
Ključne besede: urbani prostor, ranljivost urbanega prostora, strnjeni razvoj, prostorski razvoj, urbani razvoj, urbanizacija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 506; Prenosov: 51
URL Povezava na celotno besedilo

76.
Urbanistično-arhitekturna delavnica kot priložnost za teoretsko refleksijo
Peter Šenk, Uroš Lobnik, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku je predstavljena mednarodna urbanistično-arhitekturna delavnica Maribor-jug (2010-11), kot model "mariborskih" urbanistično-arhitekturnih delavnic, ki jih načrtovalci vrednotijo ter uporabljajo za usmerjanje urbanega razvoja in teoretske razprave. Predstavljeni interdisciplinarni projekt je raziskal možnosti za oblikovanje južnega roba mesta na območju, kjer je predvidena izgradnja južne obvoznice. Ob opisu primera delavnice, ki z definirano projektno osnovo - določenim območjem obdelave ter projektnim vprašanjem - razvije teoretsko polje skozi "praktično-projektni pristop", je v prispevku izpostavljena tudi priložnost za "teoretski pristop". Slednji ima za cilj, na podlagi generaliziranega prostorskega vprašanja, odpirati širši pogled v teoretsko polje, povezano z njim. S prvim pristopom izpostavljeno načrtovano usmerjanje urbanega razvoja na območjih izgrajevanja prometne infrastrukture, kot ene ključnih prioritet sodobnega urbanističnega načrtovanja ter trajnostnega preoblikovanja mesta, dobi v drugem, z obravnavo tem mobilnosti, prostora, kraja, mnogovrstnosti infrastruktur itd. sodobnega prostora razširjeno referenčno polje, ki pa se neposredno ne veže na projekt. Tako kot pri prvem, ob iskanju projektnih rešitev stremimo k teoretskemu osmišljanju, tako se pri drugem pristopu lahko posvetimo iskanju relacij med teoretskim konceptom in manifestacijami v realnem prostoru, vendar pristopa vselej ostajata ločena. Njuna operativnost je omogočena zgolj na ravni "kombinatornega mišljenja" in ostaja onkraj neposredne instrumentalnosti.
Ključne besede: arhitekturno-urbanistične delavnice, Maribor-jug, rob mesta, prometna infrastruktura, obvoznice, teoretska refleksija
Objavljeno: 09.08.2017; Ogledov: 410; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

77.
Prenova poslovilnega objekta in urbanistična ureditev steze z vhodom pokopališča Dobrava v Mariboru
Katjuša Slana, 2016, diplomsko delo

Opis: V projektni nalogi je obravnavana prenova poslovilnega objekta in urbanistična ureditev steze z vhodom na pokopališče Dobrava v Mariboru. V prvem delu naloge je obrazložen pomen pokopališč,človekovo dojemanje smrti in slovesa ter prostora pokojnih v različnih kulturah skozi čas, v drugem delu pa je na podlagi analiz predstavljena nova idejna zasnova pokopališča Dobrava v Mariboru. Ljudje že od nekdaj smrt dojemajo kot nekaj groznega, strašnega, žalostnega. Temu primerno se je tudi v prostor slovesa in poslovilni objekt prenesel občutek nelagodja in tesnobe. S predlogom prenove pokopališča Dobrava je v nalogi predstavljena rešitev, ki bi lahko spremenila tako mišljenje in občutja ljudi ob obisku pokopališča.
Ključne besede: arhitekturna prenova, življenski cikel, pokopališče
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 398; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (27,70 MB)

78.
EKOLOŠKO OBLIKOVANJE ENODRUŽINSKE HIŠE
Tajda Potrč Obrecht, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: V nalogi smo predstavili osnovne koncepte metode ekološkega oblikovanja. S pomočjo teoretičnih spoznanj, zakonskih zahtev in analiz referenčih primerov smo oblikovali parametre za ekološko oblikovanje stavb v Sloveniji. Parametre smo razdelili glede na njihov vpliv na posamezne prioritete varovanja okolja (ohranjane narave in biotske raznovrstnosti, kakovost življenja in klimatske spremembe ter odpadki). V praktičnem delu naloge smo analizirali lokacijo na območju občine Kungota in s pomočjo parametrov za ekološko oblikovanje stavb oblikovali enodružinsko hišo.
Ključne besede: enodružinska hiša, ekološko oblikovanje
Objavljeno: 16.09.2011; Ogledov: 1895; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (3,82 MB)

79.
MUZEJSKI KOMPLEKS SOLUNSKE FRONTE
Toni Popovski, 2015, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Pri projektu “Muzejski kompleks Solunske fronte” je bila v sklopu predmeta Diplomski izpit izdelana arhitekturna rešitev muzejskega kompleksa, namenjena Solunski fronti, ki je potekala v času prve svetovne vojne. V okviru muzejskega kompleksa je poleg konvencionalnih delov muzeja, kot so razstavni prostor, vključeno tudi zapuščeno vojno taborišče. Kompleks je lociran 20 km stran od drugega največjega makedonskega mesta Bitole. Naloga je narejena v dveh celinah. Prva je bolj analitična in je sestavljena iz analize zgodovine tega predmeta ter analize muzejev, kot specifičen tip arhitekture. Narava druge je bolj praktična, in v bistvu predstavlja predlagano rešitev muzejskega kompleksa.
Ključne besede: arhitektura, muzej, muzejski kompleks, Prva Svetovna Vojna, Solunska Fronta, Bitola, Makedonija
Objavljeno: 21.09.2015; Ogledov: 587; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (33,25 MB)

80.
KULTURNI CENTER LEPOGLAVA
Vedran Vugrin, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obdeluje problematiko razvoja mesta Lepoglava na Hrvaškem in njegove nove identitete, ki bi pripomogla k večji razpoznavnosti v okolici. Delo se ukvarja z zasnovo novega kulturnega centra Lepoglava, ki bi pripomogel k nastanku novega ekstrovertiranega središča, ki bi bil osnova za večji razvoj turizma v bližnji okolici. Bogata kulturna tradicija prostora bi tako dobila novo zakladnico, od koder bi bila možna obnovitev, krepitev in širjenje bogatega historičnega izročila. Nov objekt je določen z gabariti objekta, predvidenega za rušitev, za lokacijo so podane tudi konzervatorske smernice, ki jih je treba upoštevati pri razvoju projekta. Upoštevati je treba historični kontekst okolice, ki jo predstavljajo zgodovinsko pomemben Pavlinski samostan, cerkev in župnijski dvor, ki z novim objektom tvorijo celoto te delikatne mikrolokacije.
Ključne besede: Lepoglava, kulturni center, Pavlinski samostan, kultura
Objavljeno: 01.07.2015; Ogledov: 777; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (33,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici